Zadnji ples 'zadnjega carja' z lepotno napako

V očeh 'MMA romantikov' oziroma tistih, ki so mešane borilne veščine spremljali že v tako imenovanih časih organizacije Pride, bo Fedor Emelianenko verjetno za zmeraj najboljši 'težkaš' vseh časov in eden tistih, ki mora biti zmeraj vključen tudi v razpravo o najboljšemu borcu v zgodovini nasploh. Rus, ki je na svojem obrazu le redko pokazal čustva, je namreč na vrhuncu kariere veljal za nepremagljivega. Njegov niz 28 borb brez poraza med letoma 2000 in 2009 še danes velja za enega najbolj impresivnih dosežkov v zgodovini tega športa. V tem obdobju je na kolena spravil legendarne tekmece, kot so Mirko Filipović – Cro Cop, Antonio Rodrigo Nogueira – Minotauro, Mark Coleman, Kevin Randleman, Tim Sylvia, Andrei Arlovski, Mark Hunt in še bi lahko naštevali. Bil je prvak težke kategorije organizacije Pride, ko je ta veljala za najmočnejšo na svetu in zmagovalec turnirja osmerice najboljših v težki kategoriji.

Po neslavnem koncu organizacije Pride se je preizkusil tudi na 'ameriškem trgu'. Po dveh zmagah v organizaciji Affliction se je pridružil organizaciji Strikeforce, kjer pa je zaman lovil naslov prvaka težke kategorije. Po uvodni zmagi proti Brettu Roggersu so namreč sledili kar trije zaporedni porazi, premagali so ga Fabricio Werdum, Antonio Silva in Dan Henderson. To je bila tudi njegova zadnja borba v Strikeforcu, po petih zaporednih zmagah (dveh na Japonskem in treh v Rusiji) pa se je pred koncem kariere odločil preizkusiti še v Bellatorju. V omenjeni organizaciji je zbral štiri zmage in tri poraze, dvakrat je naskakoval naslov prvaka težke kategorije, a ga je obakrat premagal Ryan Bader. In prav po drugem porazu proti ameriškemu prvaku je v nedeljo zgodaj zjutraj napovedal konec bogate kariere, ki je trajala vse od leta 2000.

Legende prisotne ob slovesu 'zadnjega carja'

Emelianenko je bogato športno pot sklenil vpričo številnih legend MMA. Njegov poraz s tehničnim nokavtom v prvi rundi so med drugim v Inglewoodu v Kaliforniji namreč med drugimi v živo spremljali Quinton Jackson – Rampage, Mark Coleman, Renzo Gracie, Royce Gracie, Randy Couture, Chael Sonnen, Frank Shamrock, Josh Barnett, Dan Henderson, Matt Hughes, Chuck Liddell in še bi lahko naštevali. "Po eni strani sem razočaran, da nisem uspel prikazati predstave, kot sem si želel. Po drugi strani pa sem zelo vesel, da me je prišlo toliko ljudi podpirat. Da je tukaj tudi toliko veteranov, ki so z mano prehodilo to pot v zadnjih 20 letih. Vesel sem, da so me prišli podpret. Zelo vesel sem, da vas vse vidim tukaj. Najlepša hvala. Zdaj se bom osredotočil na vlogo trenerja. Vsi ti fantje me razumejo, vsi smo dali skozi enake vzpone in padce, lepo, da so tukaj," je ob pomoči prevajalca po borbi Emelianenko v kletki povedal Johnu McCarthyju, priznanemu sodniku MMA, ki pa za organizacijo Bellator opravlja vlogo strokovnega komentatorja.

Neuslišana želja UFC-ja

S tem, ko je 46-letni Fedor po 48 borbah (40 zmag, sedem porazov, ena razveljavljena borba) sklenil športno pot, je dokončno jasno, da ena velika želja ljubiteljev mešanih borilnih veščin nikdar ne bo uresničena. Sloviti Rus se je namreč upokojil, ne da bi nastopil za najmočnejšo organizacijo na svetu, UFC. Emelianenko je pred svojo zadnjo borbo sicer povedal, da se je enkrat sestal s predsednikom UFC Dano Whiteom, a v teh pogovorih ni bilo nič dobrega. Seveda se je odzval tudi White. "Ne želim sra*** po človeku. Veste, da se bo nocoj upokojil in tako naprej. Vsi veste, kaj sem dejal v preteklih intervjujih. Nokavtiral ga je Dan Henderson, ki je borec v srednji kategoriji. Veste, kaj to pomeni? Mislim, da so ga nekateri v tem poslu in navijači imeli radi, zato so ga hvalili. Nikoli se ni preizkusil tukaj (v UFC). A jaz sem eden tistih, ki nikdar niso menili, da je eden najboljših vseh časov," je dejal White. A kljub temu, da nikdar ni nastopil v slovitem oktagonu, je Emelianenko v MMA pustil neizbrisen pečat ter bil eden izmed pionirjev, ki so omenjenemu športu pomagali do svetovne prepoznavnosti.