Lemmy Krušič: Z majhno ekipo lahko narediš največ

Živjo Lemmy, borba se bliža, kako se počutiš?

Živijo, počutim se dobro, v "ring rust" in podobno ne verjamem preveč, tako ali tako veliko spariram in če se lahko borim v dvorani za trening, se lahko tudi pred 30.000 ljudmi brez majice.

Se pravi treme pred borbo ni?

Ne, sem povsem sproščen.

Po zadnji borbi (ta se je odvila novembra 2019 na dogodku KSW 51) si imel kar dolg premor, verjetno je zanj vsaj delno kriva korona, pa tudi nekaj poškodb je bilo vmes, kot vem. Kako se je po tako dolgi pavzi zopet pripravljati na borbo?

Imel sem res poškodbo vratu, ampak dolga odsotnost je predvsem posledica korone in pa slabega menedžmenta. Novemu menedžmentu je jasno, da se jaz želim vsake 3–4 mesece boriti, ker to sem jaz, to je moj način življenja. Jaz nisem delavec v skladišču, vodovodar, polagalec ploščic ... pa ne da imam kaj proti njim, ampak jaz sem borec, jaz živim od tega in treningu ter borbam se maksimalno posvečam. In to je bil v preteklosti zame velik problem, v petih letih sem imel 5 borb, od tega sem si štiri našel sam, petega pa mi je našel trenutni menedžer.

Kaj meniš o tvojem nasprotniku, Davidu Martiniku? Razen na regionalni poljski sceni je mednarodno še precej ne znan.

Fant je mlad in ambiciozen in edini, ki je borbo z mano sprejel. Mnogi so jo odklonili in se šli svoje špekulacije, tako da, hvala bogu, da je on pravi borec. Tudi, če bi jaz izgubil proti njemu, bi mu čestital in bil vesel zanj, ker je s sprejemom borbe proti meni veliko tvegal in profesionalno pristopil k borbi, tako da ga spoštujem. Kljub temu, da je mlad, ga ne podcenjujem, za sabo ima ogromno amaterskih borb in šest profesionalnih. Njegove prejšnje borbe smo si pogledali in predvsem naštudirali njegovo zadnjo borbo, ki najbolje prikaže njegovo borilno znanje. Videli smo, kaj dela dobro, kaj slabo in zanj pripravili dobro taktiko.

Je pa malce višji od tebe in ima daljši doseg, kako to vpliva na tvojo pripravo?

Res je, to je vplivalo predvsem na to, da smo izbirali višje sparing partnerje, z večjim dosegom od mene.

Martinik je eden izmed mnogih produktov poljske scene mešanih borilnih veščin (trenira v poljski ekipi Octagon Team Cieszyn). V zadnjih letih je Poljska postala evropska velesila mešanih borilnih veščin, imajo tudi na primer prvaka najmočnejše organizacije mešanih borilnih veščin UFC, Jana Blachowicza (ki je bil svoj čas tudi prvak KSW) in nekdanjo UFC prvakinjo Joanno Jedrzejczyk. Kaj misliš, da manjka v Sloveniji, da bi prišli do podobnega nivoja, kot je na Poljskem?

Njih je 40 milijonov, nas pa dva, kar ni zanemarljivo. Drugače pa imajo zadeve predvsem organizacijsko precej bolj urejene kot pri nas. Ko bodo naši promotorji začeli vlagati v borce, se bo tudi dalo kaj narediti. Do takrat, ko pa bodo gledali samo na svoj žep in skrbeli za svoje riti ter gledali le kje lahko koga nategnejo, pa se ne bo nič spremenilo.

Kaj pa kar se tiče treniranja mešanih borilnih veščin?

Kar se treniranja tiče, je vedno boljše. Pri nas imamo že ogromno specialistov posameznih borilnih veščin, vedno več pa je tudi ljudi, ki obvladajo in se posvečajo mešanim borilnim veščinam. Nimamo še ogromnih telovadnic, kjer bi usmerjeno trenirali mma in proizvajali borce, ampak tako ali tako lahko iz majhne ekipe narediš največ.

To si spoznal z dogloletnim treniranjem v Avstriji in na Hrvaškem?

Ja, sam sem bil član American Top Teama v Zagrebu, kjer je veliko profesionalnih borcev in tam vlada medsebojno rivalstvo. Seveda se vsak želi dokazati, ampak ne na račun drugih. Meni je to velika neumnost ... zakaj bi se jaz mogel dokazovati na treningih, kjer se vsi želimo izboljšati? V tem športu je žal preveč napačnih ljudi, ki ima prevelik ego in premajhnega tiča. Problem je tudi v nekaterih trenerjih, ki ne želijo, da bi jih učenci presegli, zato jim zavirajo napredek, jih preobremenjujejo in podobno. Tako da ja, kar se tiče majhne ekipe, meni je super delati z ekipo, s katero delam zdaj.

Kdo vse pa trenutno sestavlja tvojo ekipo?

Jure Cesar je moj trener za stand up borbo in moč, Nejc Hodnik je moj trener za wrestling in grappling, Tomi Šude mi včasih pomaga pri mma, Carlos Maia pa pomaga izpiliti jiu-jitsu. Potem pa je tukaj še nutricionist Anže Jert, ki skrbi za pravilno prehrano. Vsi so strokovnjaki na svojem področju, predvsem pa imajo vsi izkušnje z mma-jem. Nejc ima okrog 20 amaterskih borb, Jert prav tako, Jure pa ogromno borb tajskega boksa in če bi postavili katerega koli izmed njih v ring, bi premagali ogromno profesionalnih mma borcev.  Tomi je tako ali tako že celo življenje v mma, Carlos pa je največji strokovnjak brazilskega jiu-jitsa v Sloveniji.

In manjša ekipa ti precej bolj odgovarja, kot so ti prej velike ekipe?

Definitivno. Tukaj je pristop k fizični pripravljenosti in treningu na sploh, no, na povsem drugem nivoju. Treniramo metodično in sistematično. Mislim, da iz tedna v teden napredujem in ko mi nekaj ne gre, ne rabim skrbeti, ampak vprašam in Jure ter Nejc mi vse natančno razložita. In na osnovi takega odnosa, kot ga imam z Juretom, Nejcem in Anžetom je napredek viden.

Potem lahko rečeš, da se vsak trening kljub ogromno izkušnjam in znanja, ki ga že imaš, naučiš nekaj novega?

Ja seveda. Mi smo postavili eno platformo, temelje in potem vsak trening to malo dogradimo. Tako delamo, kot bi gradili hišo, najprej temelji, nato zidovi, nato streha, okna in tako naprej. In tako mi gradimo moje znanje, fizično, kondicijsko in tehnično pripravljenost.

Omenil si nutricionista Jerta, glede na to, da si bil dolgo brez borbe in brez pravega tekmovalnega ritma, v katerem nisi rabil paziti na kilograme, kakšno je tvoje fizično stanje v tem smislu in kako se spopadaš z izgubo teže pred borbo?

Jaz nimam večjih težav s tem. Anže, ki skrbi za kar nekaj borcev, je za mene najboljši nutricionist, s katerim sem delal v karieri, ker točno ve, kaj in kako, spozna se na treninge borilnih veščin in mi prilagaja program. Tako, da nimam dvoma, da mi ne bi uspelo zbiti kilogramov.

Prej, ko smo snemali promovideo si omenil, da te je Nejc dobro pripravil na wrestling in da ko enkrat dobiš nasprotnika v "killing zone", je konec.

Ja, odlično smo natrenirali wrestling in natančno pripravili taktiko. Res je, da se lahko v borbi zgodi kar koli, ampak ko enkrat pridem v določene položaje, je za nasprotnika konec.

Kaj torej napoveduješ, da se bo zgodilo v borbi?

Jaz grem v Varšavo zmagat in uživat. Ne bom hitel, vzel si bom čas, izvedel taktiko, ki smo jo pripravili in verjamem, da bom tudi zmagal.

Kdo vse bo v tvojem kotu v Varšavi?

V kotu bosta Jure in Nejc, prisoten pa bo tudi moj menedžer Ernest „red” Ivanda ter glavni menedžer Artnox fight groupa Artur Gwóźdź.

Lemmy hvala, da si si vzel čas za nas in srečno v Varšavi!

Hvala vam!