UFC v 2022: Kdo je uprizoril borbo leta in kateri nokavt je najbolj odmeval?

Tokrat smo izbirali sledeče: borba leta, nokavt leta, podreditev leta in dogodek leta.

BORBA LETA

Marko Drmonjič: Nate Landwehr vs David Onama

Mogoče malce manj znana borba, vendar vredna ogleda. Nate 'The Train' Landwehr me je navdušil s svojo borbenostjo. Zanj sem vedel, da zna biti v vrhunskih borbah, glede na to, da je bil eden redkih tujcev, ki je bil prvak v ruski organizaciji M-1 Global. Mislim, da to veliko pove o njegovi kvaliteti.

Bojan Kosednar – Želva: Dustin Poirier vs Michael Chandler

Sem ljubitelj krvavih bitk in borb, v katerih vidimo vse segmente mešanih borilnih veščin, v katerih je ves čas v zraku prisoten morebiten zaključek in v katerih sta nevarna oba borca. Borb z veliko drame, v katerih tudi zmagovalec 'krvavi'. Vse to je borba med Dustinom Poirierjem in Michaelom Chandlerjem.

Tadej Vidrih: Glover Teixeira vs Jiri Prochazka

V letu, ki je postreglo s številnimi izjemnimi spopadi, je borbo leta zelo nehvaležno izbirati, a menim, da si nagrado zaslužita Glover Teixeira in Jiri Pochazka. Predvsem zato, ker je bila borba za šampionski pas v poltežki kategoriji in je imela zaradi tega še dodatno težo. Brazilec in Čeh sta oba imela svoje trenutke v borbi, ki je postregla z vsem, kar krasi mešane borilne veščine. Ko je delovalo, da bo Prochazka zaključil Teixeiro, se je momentum obrnil in obratno. Na koncu se je v položaju, da potrebuje zaključek, znašel Prochazka in ga tudi dočakal. Uspelo mu je davljenje s hrbta in postal je prvi češki prvak organizacije UFC.

Žiga Košec: Glover Teixeira vs Jiri Prochazka

Leto smo videli nekaj res izjemnih borb, a nobena ni imela večje teže kot obračun Gloverja Teixeire in Jirija Prochazke za naslov prvaka poltežke kategorije. Težko je verjeti, da je bil Teixeira, ko se je junija letos boril v Singapurju, star že 42 let in da je bila to za Prochazko šele tretja borba pod okriljem UFC-ja. Borca sta dokazala, da spadata v sam vrh poltežke kategorije in v oktagonu pustila vse. Oba sta imela kar nekaj priložnosti, da borbo zaključita, manj kot pol minute pred samim koncem pa jo je na povsem nepričakovan način – podreditev – zaključil Prochazka in pas vrnil v osrednjo Evropo. Res škoda, da se je Čeh huje poškodoval in se povratni obračun še letos ni zgodil. Kot vredno ogleda bi ob tem izpostavil še borbo Matt Schnell vs Su Mudaerji, ki bi jo zagotovo uvrstil na prvo mesto, če bi trajalo nekoliko dlje (ali pa bila za šampionski pas), tako pa ji pripisujem oznako 'kratko in sladko'.

NOKAVT LETA

Marko Drmonjič: Leon Edwards proti Kamaruju Usmanu

Predvsem zaradi tega, kako je potekala borba do nokavta in kako so Leona Edwardsa pred zadnjo rundo v kotu dvignili njegovi trenerji. To si morate obvezno pogledati.

Bojan Kosednar – Želva: Leon Edwards proti Kamaruju Usmanu

Leon je v borbi za šampionski pas, v borbi, ki jo je brez dvoma po sodniških točkah izgubljal, v zadnji minuti zadnje runde šokiral svet, in to proti prvaku ki so ga mnogi strokovnjaki videli kot najboljšega "velterača" vseh časov ... Vse to mu je uspelo z brco v glavo, po kateri je nasprotnik obležal kot mrtev, po vrhu tega pa je poskrbel še za najboljši govor po zmagi letošnjega leta.

Tadej Vidrih: Leon Edwards proti Kamaruju Usmanu

Besede, ki bodo za zmeraj zaznamovale MMA: "Najboljši, ne glede na težnostno kategorijo. Udarec v glavo. Mrtev." Seveda v angleščini izjava Leona Edwardsa po zmagi nad Kamarujem Usmanom zveni precej bolje, a je brca v glavo minuto pred koncem borbe za naslov prvaka v srednji kategoriji v vseh jezikih zvenela enako. Britanec je uspel kot prvi v UFC premagati Usmana, in to po tem, ko je borbo izgubljal. Čeprav bi si nokavt leta za brco v brado Tonyju Fergusonu zaslužil tudi Michael Chandler, menim, da je imel Edwardsov nokavt kljub vsemu bistveno večjo težo.

Žiga Košec: Leon Edwards proti Kamaruju Usmanu

Brca, ki jo je bilo slišati po celem svetu, brca, ki bi iztirila vlak, brca, ki je iz prestola velterske kategorije vrgla vladarja, brca, ki je po 19 borbah in devetih letih naposled le premagala Kamaruja Usmana. Leon Edwards, čigar vzdevek 'Rocky' ne bi mogel biti bolj primeren, je poskrbel za najbolj odmeven nokavt leta in se bo za vedno vpisal v zgodovino UFC-ja kot prvi borec, ki je pod okriljem ameriške organizacije premagal Usmana in postal šele drugi UFC-jev prvak iz Velike Britanije. Daleč od tega, da je bil to srečen udarec, saj so po borbi v javnost pricurljali posnetki, kako Edwards s svojim trenerjem vadi prav to brco ob nasprotnikovem odklonu. In če smo že pri trenerju, je treba omeniti podporo, ki jo je sedaj prvak prejel iz kota pred vstopom v zadnjo rundo, v kateri ni imel ničesar za izgubiti.

PODREDITEV LETA

Marko Drmonjič: Aleksej Olejnik proti Jaredu Vanderaaju

Aleksej Olejnik ima res originalne podreditve, ki jih dela samo on.

Bojan Kosednar – Želva: Islam Mahačev proti Charlesu Oliveiri

Moje mnenje je, da je Islam Mahačev zaradi te zmage najboljši borec letošnjega leta, a premagati Charlesa Oliveiro v parterju z davljenjem je svojevrsten uspeh. Pred borbo sem kot edini scenarij, v katerem Oliveira zmaga, videl ravno davljenje, da pa bo to izvedel Islam in da bo vse skupaj videti tako lahko, si nisem upal niti predstavljati.

Tadej Vidrih: Jiri Prochazka proti Gloverju Teixeiri

Čeprav podreditev ni bila najbolj tehnično popolna, niti ne najbolj spektakularna, pa je to podreditev, ki je Jirija Prochazko zapisala med nesmrtne. 'Češki samuraj', ki v svojih borbah ogromno tvega in slovi po atraktivnem slogu borbe, je bil proti Gloverju Teixeiri blizu tega, da borbo izgubi, a na koncu je v zadnji rundi uspel izkoristiti napako izkušenega Brazilca, mu 'vzeti hrbet' in ga z davljenjem prisiliti v predajo.

Žiga Košec: Jessica Andrade proti Amandi Lemos

Letos smo znova videli nekaj izjemnih podreditev, dve sta tudi odločili o novem prvaku. Davljenje Jirija Prochazke je bilo impresivno, ker se je s tem rešil skoraj zagotovega poraza in mu je prineslo naslov prvaka, a še zdaleč ni bilo najlepše. T. i. arm triangle choke Islama Mahačeva je bil za moj okus popoln prikaze tehnike in moči, ker pa je Dagestancu tudi prinesel pas, ima močne argumente, da bi bil izbran za podreditev leta. Ampak če gledamo samo podreditev kot tako, me je najbolj navdušila nekdanja prvakinja Jessica Andrade, ki je aprila ugnala trdoživo Amando Lemos. To, kar je Mahačev storil na tleh, je Andradejeva storila stoje. Lemosovo je stisnila ob kletko in tako kot Mahačev izvedla t.i. arm triangle choke. Tisti, ki imate vsaj malo izkušenj z brazilskim jiu jitsujem, veste, da pri tem davljenju pomaga tudi teža lastnega telesa, s katero si pomagaš prek ramena prenesti pritisk na nasprotnikovo roko oziroma vrat. Brazilka pa je bila v stoječem položaju in se je tako lahko zanesla le na tehnično pravilnost in moč samega stiska rok. Impresivno.

DOGODEK LETA

Marko Drmonjič: UFC Fight Night: Volkov vs. Aspinall

Na Fight Nightu Aleksander Volkov proti Tomu Aspinallu so bile super borbe, zaključki in pa vzdušje, kot ga po mojem mnenju Američani ne znajo ustvariti.

Bojan Kosednar – Želva: dogodka leta ni izbral.

Tadej Vidrih: UFC 281

Čeprav je bilo veliko število izjemnih dogodkov, sem se odločil za UFC 281, ki je na glavnem spisku borb poskrbel s petimi predčasnimi zaključki. V glavni borbi večera je Alex Pereira odvzel šampionski pas Israelu Adesanyi, Žang Vejli se je vrnila na prestol slamnate kategorije, Dustin Poirier in Michael Chandler sta uprizorila eno izmed borb leta, ob tem pa smo videli še dva spektakularna nokavta Chrisa Gutierreza in Dana Hookerja. Izjemen je bil sicer tudi prvi dogodek v Londonu.

Žiga Košec: UFC Fight Night: Volkov vs. Aspinall

Vedno se veselim, ko UFC organizira dogodek 'po slovenskem času', torej ko ni treba vstati sredi noči. Moram reči, da me je letos že prvi tak dogodek izjemno navdušil. UFC se je marca letos po treh letih vrnil v London, kar je tamkajšnja publika sprejela z odprtimi rokami in naredila dogodek res nor. Borbe glavnega dela dogodka so (z izjemo ene) navdušile, angleški borci pa so na atraktiven način opravili s svojimi nasprotniki, s čimer so še bolj podžgali domačo publiko. Kar se same kvalitete borb tiče, sta bila UFC 275 in pa UFC 281 precej boljša, ampak vseeno se mi je prvi letošnji dogodek v Londonu najbolj vtisnil v spomin.

Hvala za vašo pozornost, vse novice glede UFC-ja boste lahko tudi v 2023 spremljali na naši spletni strani, borilne spektakle pa bomo še naprej prenašali na VOYO!