Slovenci proti uroku KSW, štafetna palica (spet) v rokah Lemmyja

Mešane borilne veščine so v Sloveniji šport, ki se še razvija. Zanimanja med mladimi za šport, ki med vsemi borilnimi velja za najbolj kompleksnega in najzahtevnejšega, ne manjka. A hkrati čakamo na prelomen trenutek, ki bi pokazal, da so leta treninga in odrekanja vredna končnega uspeha. Koliko let smo gledali dirko po Franciji in upali, da bomo kdaj imeli kolesarja, kot sta Tadej Pogačar ali Primož Roglič? Koliko razočaranj na velikih tekmovanjih smo morali doživeti, da so naši košarkarji postali evropski prvaki in se štiri leta pozneje uvrstili še na olimpijske igre? Kolikokrat so Celjani klonili v polfinalu, preden so pokorili rokometno Evropo? Primerov uspehov v slovenskem športu je še ogromno in z omenjenimi se naše mešane borilne veščine še nekaj časa ne bodo kosale. A če smo se iz naše športne zgodovine kaj naučili, je to to, da je treba stopati korak za korakom. In naslednji korak za slovenski MMA mora biti zmaga na KSW.

Konfrontacija Sztuk Walki – evropski velikan v MMA
Konfrontacija Sztuk Walki ali kratica, sestavljena iz treh črk – KSW, je, kot uradni napovedovalec organizacije Waldemar Kasta vedno znova rad poudari, sinonim za odličnost v evropskem MMA. In prav ima. Organizacija, ki sta jo leta 2004 ustanovila Martin Lewandowski in Maciej Kawulski, je v 17 letih od nastanka postala velikan, ki je sposoben polniti vse največje poljske dvorane, do Wembley Arene v Londonu do hrvaške Arene Zagreb. V samem začetku je KSW tesno sodeloval z največjo slovensko promocijo, ki je dolgo veljala za najboljšo v regiji – WFC. Pod okriljem slednje je tako nastopilo veliko Poljakov, v obratno smer pa so 'potovali' borci iz dežele na sočni strani Alp.

Septembra leta 2008 je tako ledino v KSW oral takrat še neizkušeni Marko Drmonjič. Borec, ki si je zaradi svojih predstav v ringu in kletki skozi leta prislužil vzdevek Levjesrčni, je nastopil temu nazivu primerno. Daniela Dowdo, eno izmed takratnih poljskih zvezd v MMA, je pošteno namučil. Po dveh rundah je bila borba izenačena (takrat sta bili v KSW samo dve rundi) in sledila je dodatna runda. V tej je, po mnenju sodnikov, Poljak storil dovolj in Drmonjiču prizadejal tretji poraz v karieri. Treba je tudi izpostaviti, da je bilo takrat sojenje v KSW milo rečeno 'domačinsko', kar je na lastni koži občutil tudi naslednji Slovenec ...

Le tri mesece pozneje je v Varšavi KSW dočakal Bojan Kosednar. Želva, kot ga pozna večina slovenskega borilnega občinstva, je nastopil na dogodku, ki ga je z glavno borbo večera okronal zdajšnji prvak organizacije UFC Jan Balchowicz. Tekmec Ljubljančana je bil Maciej Gorski, tudi njegov dvoboj se je končal podobno kot Drmonjićev. Po mnenju nevtralnih gledalcev je v tisti borbi Želva storil dovolj že po dveh rundah, a se sodniki s tem niso strinjali. Sledila je dodatna runda, tudi v tej pa Gorski ni prevladoval, a po mnenju delivcev (ne)pravice vseeno storil dovolj za zmago.

11 let zatišja, nato pa Lemmy Krušič
Sledilo je več kot desetletje, ko Slovenci svojega predstavnika v KSW nismo imeli. Nato pa je prišel oktober in spektakel v Areni Zagreb. Razprodana lepotica v hrvaški prestolnici je gostila večino najboljših borcev z območja nekdanje skupne države, med njimi pa je bil tudi Lemmy Krušič. Izkušenemu Ljubljančanu je pripadla prva borba večera. Njegov tekmec je bil borec, čigar ime danes pomeni precej več, kot je takrat, Sebastian Przybysz. Poljak je dobil prvo rundo, Krušič drugo, zadnja, tretja pa je bila tako izenačena, da si še do tega dne tako poznavalci kot navijači niso povsem enotni, kdo je bil boljši. 'Razklani' so bili tudi sodniki, a na koncu sta dva sodnika odločila, da je bil z 2:1 v rundah boljši Przybysz, en pa, da bi z enakim rezultatom moral zmagati Krušič. Poljak je tako v najboljši borbi večera v Zagrebu slavil po deljeni sodniški odločitvi, Przybysz je nato v svoji naslednji borbi premagal Jakuba Wiklacza, marca letos pa se prikazal v svoji najboljši podobi doslej, v kandidatki za borbo leta je ugnal Antuna Račića in postal prvak organizacije KSW v bantamski kategoriji.

Po koroni na vrsti Jurišić in Kučiničeva
Potem ko je čez veliko lužo osvojil šampionski pas organizacije Titan FC, smo vsi pričakovali, da bo Uroš Jurišić kot prvi Slovenec nastopil za najprestižnejšo organizacijo na svetu, ko gre za borbe po pravilih MMA, UFC. A po nekaterih težavah se zgodba (za zdaj) ni razpletla po željah in 'Urke' je podpisal pogodbo s KSW. A ker je vmes udarila "korona", je na svoj debi dolgo čakal in vmes z odliko opravil borbo v Bellatorju, ki velja za drugo najmočnejšo organizacijo na svetu. Potem ko je iz kletke v Milanu 'odpihnil' Walterja Gahadzo in niz zmag podaljšal na 11, je le prišel čas za debi v KSW. Dolgo ni bilo povsem jasno, s kom se bo udaril, nato pa so organizatorji le sporočili ime, Šamil Musaev. Izjemno nevarni Dagestanec, ki je do borbe z Jurišićem letos januarja nanizal 13 zmag brez poraza. Musaev je borbo proti Jurišiću oddelal taktično izjemno pametno, v vsaki rundi storil dovolj in slavil po soglasni sodniški odločitvi. A 'dvoboja' tudi po razglasitvi še ni bilo konec. V 'četrti rundi' je Musaev Jurišića, ki ga je želel pozdraviti, dvignil v zrak in vrgel po tleh, sledilo pa je vsesplošno prerivanje v kletki. Musaev je za kazen ostal brez 50 odstotkov svoje plače, Jurišiću pa so organizatorji 'trgali' 30 odstotkov honorarja. Oba sta ostala brez nagrade za borbo večera. 

Najbolj nepričakovano je svojo priložnost dobila Monika Kučinić. Borka iz Senovega, ki je pred tem imela le eno borbo po pravilih MMA, je namreč dobila klic, ki ga ne gre zavrniti. Vodilni možje poljske organizacije so ji ponudili pogodbo za štiri borbe in debi že na KSW 61 proti Karolini Owczarz, ki velja za eno izmed najbolj perspektivnih bork na Poljskem. Owczarzova je v borbi pokazala več izkušenj, kar se tiče borb po pravilih MMA, pri Moniki, ki ima v kikboksu in tajskem boksu sicer ogromno izkušenj, pa se je pokazalo, da njena rokoborba in 'parter' še precej zaostajata za veščinami borbe v stoje. Kučiničeva je imela svoje trenutke v borbi, a teh je bilo le za odtenek premalo. Rezultat je bil peti, znova tesen, slovenski poraz po sodniški odločitvi.

V šesto gre rado?
Tudi če deluje, da je za naše borce KSW zaklet, sem prepričan, da bomo zmago dočakali. V petih borbah so o slovenski usodi v kletki petkrat odločali sodniki, petkrat je šla odločitev na drugo stran. V primeru Krušiča je bila odločitev celo deljena in tudi zato bo danes 'Wardog' še dodatno motiviran. Sam pravi, da ni obremenjen s tem, ali bo prinesel prvo slovensko zmago v KSW. Nasprotnik David Martinik je nevaren, v marsikaterem pogledu nenavaden, a hkrati zelo premagljiv. In Lemmy se tega zaveda. Pripravljen, kot še nikoli, je odločen priti do ene največjih zmag v zgodovini slovenskega MMA. O največji je preuranjeno govoriti, nenazadnje je Krušič v WFC že premagal Darka Banovića, ki je takrat veljal za najboljšega borca na Balkanu v svoji kategoriji, Jurišić je osvojil pas v Titan FC, ne smemo pa pozabiti niti zmage Želve proti Fabriciu Nascimentu leta 2008. A prva zmaga v KSW bi bila mejnik. Zmaga, ki bi Slovenijo pred množičnim evropskim občinstvom zakoličila na MMA zemljevid. Ni potrebno, da je borba večera (doslej imamo Slovenci v KSW že dve), ne nokavt večera. Potrebujemo zmago. In vsi verjamemo, da jo bo Krušič prinesel domov.