'Prihodnost slovenskega profesionalnega boksa je svetla'

Pa začnimo pri vašem nedavnem uspehu, vaš klub Intercom Celje je obranil naslov prvaka slovenske boksarske lige.

Res je, po lanski zmagi je bil malo grenak priokus, ker liga ni bila speljana v celoti. Naš glavni cilj letos je bil, da naslov prvaka potrdimo v polni sezoni in uspelo nam je. Na borce sem zelo ponosen.

Razložite malo prosim sistem slovenske boksarske lige, marsikdo verjetno sploh ne ve, da obstaja.

Na žalost res, čeprav je bila to sedaj mislim da 13. sezone slovenske boksarske lige. Vsako leto se odvija šest kol, razen lani, ko so bila zaradi situacije s korono izpeljana na samo tri kola. Liga je bila ustanovljena po vzoru avstrijske lige, z namenom, da se da čim večjemu spektru boksarjev priložnost za borbo. Znotraj lige so tekmovalci seveda razdeljeni na težnostne in starostne pa tudi na kakovostne kategorije, da lahko na primer začetniki boksajo med s sabo in izkušenejši borci med sabo.

Vaš klub je v letošnji sezoni oddelal največ borb med vsemi klubi, kar 61, le ŽBK Maribor, ki je oddelal 59 borb, se lahko primerja z vami.

Ja, število borb je odvisno od tega, kakšno število tekmovalcev imaš znotraj kluba. Več kot jih imaš, večja možnost je, da imaš večje število borb odboksanih. V letošnji sezoni smo postavili neke vrste rekord lige, saj še nikoli ni toliko boksarjev zastopalo en klub, kot je letos našega, če se ne motim kar 36, kar je glede na celotno ligo, v kateri je boksalo nekje 140–150 boksarjev, lep delež.

Torej več boksarjev, kot imaš, večje so možnosti za zmago?

Lahko bi tako rekli, a morajo tudi te, ki jih imaš, zmagovati. To, da boksa veliko ljudi, je bil tudi namen te lige, ko se je ustanavljala pred približno 13 leti, to je bil čas, ko je v Sloveniji boksalo samo okoli 30 boksarjev. Največja težava je bilo najti borbe tistim, ki želijo tekmovati, in boksarska liga ponuja neko polovično zahtevo za amaterskega boksarja, da se optimalno razvija. Optimum je namreč nekje med 10 in 15 borb na leto, odvisno od človeka do človeka, seveda.

Kaj pa regionalna boksarska liga, ki se je začela letos?

Res se je, mislim, da nastopa osem klubov iz štirih držav. Sloveniji so namenili eno mesto v ligi in ker je to klubska liga so prosili, če bi se lahko formulirala ena ekipa, ki bi nastopila v tej ligi in ŽBK Maribor se je odločil, da bo oblikoval to ekipo. Ampak nastaja problem, ker v Sloveniji noben klub ni tako močan, da bi lahko sam nastopal v tej ligi, zato se mora Maribor povezovati z drugimi klubi in že zaradi imena kluba nastajajo pomisleki.

Poleg slovenske in regionalne lige sta bila letos v Sloveniji dva malo večja boksarska dogodka. Enega je maja na Ptuju organiziral Dejan Zavec, drugi je bil EUBC turnir v Mariboru. Kako komentirate te dva dogodka?

Zavčev boksarski večer je bil prvi profesionalni boksarski dogodek pri nas in pomeni neko prelomnico za profesionalni boks v Sloveniji, EUBC turnir v Mariboru pa je bil privlačen predvsem zaradi denarnega sklada 20.000 evrov (1000 evrov za zmagovalca vsake kategorije). Šlo je za dober turnir, mogoče malo na hitro speljan in se ga zato niso udeležili vsi slovenski boksarji, ki bi se ga drugače udeležili, a upam, da bo drugo leto spet. Gre za ambiciozen projekt, ker verjetno ne obstaja podoben turnir v Evropi, ki bi tako dobro plačal amaterje.

To je res lepa nagrada, ki marsikomu veliko pomeni, kajne?

Tako je in dobro je, da postaja trend v boksu, da se tudi za amaterske turnirje zagotovi denarni sklad. Tako je bilo tudi na svetovnem prvenstvu, kjer so razdelili 100.000 evrov, na evropskem pa 50.000 evrov. Tako da nekako gre trend v tej smeri, da se dobitnike medalj ali pa samo zmagovalce finančno nagradi in prav je tako.

S tem verjetno želijo mladim pokazati, da obstaja prihodnost v boksu in jim olajšati prehod iz amaterskega v profesionalni boks?

Ja, res je, gre za odlično motivacijo. Veliko boksarjev prihaja iz držav z nižjim življenjskim standardom, iz nekih socialno šibkih območij ali pa težkih situacij in jim takšne nagrade pomenijo veliko. Lepo je, da se na tak način nagrajuje delo in mislim, da je to do sedaj manjkalo v amaterskem boksu. 

Komu bi torej pripisali največ zaslug za premik naprej v amaterskem boksu?

Verjetno kar organizaciji AIBA oziroma, kot se po novem imenuje IBA (izvorno International Boxing Association), ki pod vodstvom novega predsednika Umarja Kremljova dela dobro in počasi reformira amaterski boks. Nedavno so spremenili ime, drugo leto bodo spremenili tudi tekmovalni sistem na turnirjih, ni še jasno povsem, kako, a verjetno se bo države delilo glede na kakovostni koeficient.

In prav IBA je letos v Beogradu organizirala svetovno prvenstvo, kjer je Tadej Černoga je dosegel največji uspeh v slovenskem olimpijskem boksu.

Jaz Tadeja poznam že nekaj časa in ga spremljam že praktično od njegove prve borbe. Za nekatere je bil njegov rezultat nekakšno presenečenje, zame niti ne, ker je v zadnjih letih uspešen na turnirjih za evropski in svetovni pokal. Nabral si je že nekaj izkušenj v težkih borbah, zato sem vedel, da mu lahko uspe dober rezultat.

Ste mogoče upali da bo Černoga osvojil medaljo?

Mogoče je bilo letos še malo prezgodaj, a je na dobri poti. Bolgarski boksar v prvem krogu je bil trd oreh, a je Tadej pokazal, iz kakšnega testa je, drugo borbo je prepričljivo dobil, tretjo pa je bil Uzbekistanec verjetno kakšno stopnico nad njim. Mislim, da če bo tako nadaljeval, bo tudi on kmalu prišel na najvišjo stopnico v amaterskem boksu.

Potem lahko pričakujemo, da bo imela Slovenija že na olimpijskih igrah v Parizu leta 2024 predstavnika v boksu?

Ja, zna se zgoditi. Jaz sem že dolgo v boksu in mislim, da so vsake naslednje olimpijske igre nova priložnost za slovenski boks.

Kaj pa na igrah čez sedem ali enajst let, ima boks v Sloveniji dovolj močan podmladek, da bi lahko redno spremljali slovenske borce na najboljših amaterskih tekmovanjih, kot so olimpijske igre?

Mislim, da ja, poleg tega se lahko v štirih do osmih letih odkrijejo tudi novi potenciali, ki jih sedaj še ne poznamo. Trenutno je v slovenskem boksu veliko mladih in obetavnih boksarjev, ki že imajo nekaj izkušenj, boksajo na močnih tekmovanjih in zmagujejo. Težko bi našteval, a dobre boksarje najdemo v različnih klubih po Sloveniji. Nove generacije prihajajo, upam le, da bodo vztrajali v boksu in prepričan sem, da bo kakšen izmed njih tudi dosegel najvišjo možno raven, kot so olimpijske igre.

Če se preseliva iz amaterskega v profesionalni boks v Sloveniji. Po koncu kariere Dejana Zavca je bil slovenski profesionalni boks nekoliko v zatonu, zadnjih nekaj let pa se na račun nekaj svetlih izjem, kot sta na primer Ema Kozin in Andrej Baković ponovno vrača na slovensko športno sceno. Kako vi vidite prihodnost profesionalnega boksa v Sloveniji?

Ja, res je, profesionalni boks je bil v zadnjem desetletju v Sloveniji nekoliko zanemarjen. Ni bilo nobene organizacije profesionalnega boksa, ki bi ga spodbujala in razvijala, tako da če je kakšen slovenski boksar postal profesionalec, je šlo bolj kot ne za naključje ali pa si je kariero zgradil z boksanjem v tujini, kot je to storil na primer Zavec. A stvari se počasi izboljšujejo, zaenkrat še nimamo velikega števila, a imamo nekaj dobrih profesionalcev; Andreja Bakovića in Emo Kozin, ki ste ju omenili, pa Tanjo Ovsenik, Aljaža Venka, Denisa Lazarja in druge.

A morajo večinoma boksati v tujini, kajne?

Ja, ampak od letos imajo slovenski boksarji možnost pridobiti licenco tudi pri nas in ker imamo delegata in svoje sodnike to pomeni, da lahko sami organiziramo profesionalne boksarske dogodke, brez pomoči tujine. To se je doseglo ravno letos in bilo prvič uresničeno na dogodku, ki ga je organiziral Dejan Zavec na Ptuju.

Že imate načrte, da bi se organiziralo še več takšnih tekmovanj?

Ja, plan je bil, da se organizirajo štiri profesionalna tekmovanja na leto. Letos smo žal izpeljali le enega, oktobra bi moral biti drugi, pa se ga zaradi korone ni izpeljalo, potem bi moral biti decembra še tisti dogodek Pero Martić vs Franko Bajc pa je bil prestavljen … Tako da plan je bil dobro začrtan, ampak razmere so, kakršne so in verjamem, da nam bo drugo leto uspelo organizirati več dogodkov.

Ko ste ravno omenila borbo Martića in Bajca, ki je posledica trenda, da se zvezdniki socialnih omrežij ali športniki, ki primarno niso boksarji, merijo med seboj, mi prosim povejte, kakšno je vaše mnenje o teh ekshibicijah?

Po mojem mnenju je vse to pozitivno za šport. K nam že prihajajo mladi fantje, ki gledajo njihove vzornike na socialnih omrežjih, kako trenirajo in tekmujejo. Enostavno gre za nove generacije, ki imajo zvezdnike YouTuba za vzornike, tako kot so imele naše generacije za vzornike športnike, pevce, filmske zvezdnike in podobno.

Torej vidite v temu več koristi kot pa škode za boks?

Povsem s komercialnega vidika je to res dobro za boks, ker športu prinaša prepoznavnost in popularnost predvsem med mladimi. Nam, ki vodimo klube, je seveda v interesu, da je boks čim bolj množičen šport, da se vsako leto čim več ljudi odloči zanj. Treba se je zavedati, da boks ni le profesionalni šport … Ljudje boksajo iz različnih razlogov, nekateri tekmovalno, drugi rekreativno, eni zgolj za sproščanje stresa in tako naprej. Na ta način lahko tudi mi v čim večji meri s športom pomagamo družbi, skrbimo za zdravje naših članov, tako fizično kot tudi mentalno. O kvaliteti teh ekshibicijskih borb pa ne bi razpravljali.

Pojdimo nazaj na Dejana Zavca in njegov cilj. Si je Zavec zadal nekakšno poslanstvo, da profesionalni boks dobi svoje mesto v Sloveniji?

Ja, Dejanova ambicija je, da se profesionalni boks pri nas razvija in seveda je želja vsakega amaterskega boksarja je, da bi enkrat nastopil v profesionalnem boksu, tako da volja je. Neke osnovne pogoje sedaj imamo zagotovljene in prepričan sem, da se bo v kratkem času število profesionalnih boksarjev v Sloveniji podeseterilo. Če si hotel pred leti vzgojiti profesionalnega boksarja, je bilo treba iti v tujino, mu najti klub, ga tam registrirati, mu najti promotorja in menedžerja in tako naprej. 

In zaradi stroškov, logistike in organizacije je to marsikoga verjetno že v štartu odvrnilo?

Res je, sedaj pa smo vse te ovire odpravili. Prihodnost slovenskega profesionalnega boksa je svetla, pričakujemo tudi, da bomo v prihodnosti imeli borbe za naslov profesionalnega boksarskega prvaka Slovenije. Stvar je ambiciozno zastavljena, tako da se bo sigurno na slovenski boksarski sceni v prihodnosti veliko dogajalo. Tudi mogoče za tiste, ki se nekoliko naveličajo olimpijskega (amaterskega) boksanja, je profesionalni boks nek nov izziv ali pa nova priložnost za dokazovanje. Odprejo se nove možnosti.

Je spodbuda za boksarje tudi finančna? V profesionalnem boksu je lažje postati prepoznaven, skleniti kakšno sponzorsko pogodbo itd.

Tudi to je res, a treba se je zavedati, da je na začetku profesionalne kariere boks velik strošek, šele, ko se uveljaviš, po možnosti osvojiš kakšen pas, skleneš sponzorsko pogodbo ali na primer dobiš državno službo lahko živiš od svojih uspehov.

Vse je treba doseči s trdim delom in zadoščenje je potem toliko večje, kajne?

Ja, res je. Ampak tako je v športu, jaz sem v boksu že celo življenje in vem, da ti šport lahko da veliko. Dobiš neko osnovo, dodatno vzgojo za življenje in si potem lažje ustvariš kariero. Jaz sem nadaljeval v boksu, mnogi pa si ustvarijo uspešno kariero tudi izven boksa. Tako da šport veliko da, četudi ne postaneš slaven boksar, a je treba tudi vložiti veliko truda.