Pot Eme Kozin do borbe z zvezdnico Shieldsovo

Ema Kozin je debitirala septembra 2016, ko je štela zgolj 17 let. Profesionalno kariero je začela na domačih tleh, saj se je borila v mariborski areni Tabor. Kot prva je klonila 19-letna hrvaška borka Ina Milohanić, za katero je bila ta borba prav tako debi v boksarskem ringu, izkušena Hrvatica je pred tem namreč tekmovala v kikboksu.

Prvo profesionalno borbo je Kozinova dobila po soglasni sodniški odločitvi, nato pa je sledila serija nokavtov. Najprej sta na madžarskem padli Srbkinji Sanja Ristić in Jelena Drakulić, ki sta klonili že v prvi in drugi rundi, nato pa sta bili na vrsti madžarski nasprotnici Klaudia Vigh in Dalia Vasarhelyi. Takrat komaj dobro polnoletna Kozinova je Vighovo v nemškem Dachauvu nokavtirala v tretji rundi, za Vasarhelyjevo pa je Slovenka le dober teden dni kasneje potrebovala sekundo manj kot dve minuti.

Sledila je Kozinina epizoda v Švici, kjer je najprej s tehničnim nokavtom premagala Ivano Mirkov, nato pa v takrat najtežji borbi kariere še Divno Vujanović. Za dvema je sledila borba s še tretjo Srbkinjo, tokrat je bila v četrti rudni ustavljena Jelena Drakulić. Vujanovićeva se je želela Kozinovi maščevati za poraz in skoraj natanko ti mesece po njuni prvi borbi sta se dekleti pomerili še drugič. Čeprav je bila borba tokrat daljša za dve rundi (borki sta odboksali osem rund) je bil končni izid enak tistemu iz prve borbe. Kozinova je slavila po točkah.

Pri kariernem rezultatu devetih zmag brez poraza si je Ema v svetu evropskega boksa že ustvarila dober renome. Tega je skupaj z ekipo hitro izkoristila in se podala v nemški Gersthofen, kjer se je borila za prvi šampionski pas v karieri. Z Gruzijko Elene Sikmašvili je Kozinova odboksala vseh deset šampionskih rund (borbe za naslov prvaka v ženskih kategorijah trajajo deset rund) in se po soglasni sodniški odločitvi (en sodnik je borbo ocenil z 99–91, dva pa s 96–93 v korist Slovenke) razveselila naslova prvakinje organizacije WBU v srednjetežki kategoriji.

Po desetih zaporednih zmagah je bil čas, da se Ema, ki ji je trener Rudolf Pavlin dal vzdevek 'Princesa', pokaže pred domačo publiko. Oktobra 2017 se je v ljubljanski hali Tivoli predstavila domači publiki in po soglasni sodniški odločitvi (99–91, 97–93, in 96–94) prepričljivo premagala Kenijko Florence Muthoni ter se okitila za naslovom mednarodne prvakinje verzije WBC ter naslovom prvakinje organizacije WBF.

Izvrstno leto 2017 pa je slovenska šampionka zaključila še z eno borbo za naslov prvakinje. Decembra se je v Banja Luki namreč pomerila z nepremagano Madžarko Doro Tollar in jo ustavila s tehničnim nokavtom v tretji rundi. Za zmago je prejela še šampionski pas organizacije WIBA.

Leto 2018 je Slovenka začela s prvo obrambo pasov organizacij WBF in WIBA. S tem namenom se je podala onkraj Atlantika, v Oklahomo City, kjer se je pomerila z izkušeno Madžarko in nekdanjo prvakinjo organizacije IBF Evo Halasi Bajić, ki je imela takrat za sabo že 23 profesionalnih borb. Kozinova je borbo dominirala in tik pred koncem pete runde Madžarko tudi predčasno ustavila.

Štiri mesece po prvi obrambi pasov, bi Kozinova morala pasove braniti proti Mapule Ngubane, a Južnoafričanka ni dobila vizuma za vstop na Madžarsko. Namesto nje je vskočila prav Bajićeva, ki je bila odločena zmagati povratno borbo. A kljub temu, da je bila borba, ki je tokrat potekala v madžarski prestolnici, bolj izenačena, je bila roka znova dvignjena slovenski šampionki, ki je tako vpisala še 14. zmago v profesionalni karieri.

Kozinova je želela svoji kolekciji šampionske pasove še dodajati in že septembra istega leta se je v areni Zagreb pomerila neugodno Mehičanko Irais Hernandez. Zmagovalka bi se okitila s šampionskim pasom WBC Silver in WBF super srednje kategorije, a sodniki so po desetih izenačenih rundah odločili, da nobena izmed bork ni bila očitno boljša, zato sta boksarki vknjižili neodločen rezultat, ki je bil za Slovenko sploh prvi v karieri. 

Zgolj slab mesec dni kasneje sta se Slovenka in Mehičanka vnovič srečali, tokrat v nemškem Münchnu. Že drugič zapored sta odboksali vseh deset rund, a tokrat je bil prepričljivejša Kozinova, ki je na koncu slavila po soglasni sodniški odločitvi (dvakrat 99–91 in enkrat 98–92) in osvojila šampionski pas organizacije WIBA v super srednji kategoriji, ki je bil kot edini tokrat na voljo.

Če WBF-ovega pasu super srednje kategorije Kozinova ni osvojila proti Mehičanki, ga je le nekaj mesecev kasneje osvojila proti Finki Sanni Turunen in tako postala dvojna prvakinja organizacij WBF in WIBA (v srednjetežki in super srednji kategoriji). Neporažena Slovenka je nato še 17. zmago v karieri zabeležila proti Bosanki Editi Karabeg, ki Kozinovi ni bila kos, saj je s Slovenko v ringu zdržala manj kot tri runde.

Precej več dela je imela Kozinova z izkušeno Švedinjo Mario Lindberg, s katero se je oktobra 2019 pomerila pred domačim občinstvom v ljubljanski hali Tivoli. 41-letna Lindbergova je prišla v Ljubljano po Emine pasove organizacij WBF in WIBA ter pasove organizacij WIBF, IBA in GBU, za katere sta se borili obe borki. A mlada, takrat 20 let stara Kozinova, se ni dala. 

Prve tri runde je nadzorovala Slovenka, ki pa je nato nekoliko popustila pod pritiskom močnih udarcev Švedinje. Ko je Lindbergova začutila, da bo brez klasičnega ali tehničnega nokavta, kar je bil njen cilj od samega začetka, težko slavila v tekmečevi dvorani, je v zadnjih treh rundah Emo še bolj stisnila k vrvem. Naša predstavnica je uspela ohraniti mirno kri in s taktično borbo do zadnjega gonga preložila vprašanje zmagovalke. Sodniška ekipa si je vzela kar nekaj minut časa za končno odločitev, ki je bila naposled razglašena v prid Eme Kozin, ki se je vidno razveselila nove, velike zmage v karieri. "Razumem Mario, da je jezna po porazu, toda sama menim, da sem si to zmago zaslužila," je le nekaj trenutkov po zmagi med drugim dejala Kozinova.   

Sledilo je nekaj mesecev počitka, nato pa se je Ema znova podala v Nemčijo, kjer je že v prvi rundi odpravila Srbkinjo Radano Knežević. Leto 2020 je prineslo epidemijo koronavirusa, ki je močno otežila organizacijo športnih dogodkov – tudi boksarskih, po vsej Evropi. Junija je bila oznanjeno, da se bo Kozinova septembra v nemškem Donauwörthu pomerila z Urugvajko Chris Namus, zmagovalka pa bo postala začasna prvakinje prestižne organizacije WBC. Zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa v Nemčiji je bila borba sprva odpovedana, a na začetku septembra so potrdili nov datum borbe – 17. oktober. Kozinova je s prepričljivo predstavo dosegla še dvajseto zmago med profesionalkami in izkušenejši Namusovi, ki se je drži vzdevek Morilski bonbon', zadala lekcijo boksarske taktike. Sodniki so po desetih rundah borbe soglasno odločili, da je dvoboj dobila slovenska 'Princesa' (dvakrat 97:93 in enkrat 98:92), ki je tako postala začasna prvakinja organizacija WBC, hkrati pa je obranila pasove organizacij WBF in WIBA.

Že po zmagi proti Namusovi so se začela ugibanja, da si je Kozinova prislužila obračun z eno najboljših boksark srednje kategorije na svetu, slovito Claresso Shields, a se je muhasta Američanka izogibala pozivom k borbi s strani slovenskega tabora. Za vzdrževanje forme se je nato Kozinova maja lani udeležila enega redkih profesionalnih boksarskih dogodkov v Sloveniji, Pro Boxing Zavec, ki ga je, kot že ime samo pove, organiziral nekdanji slovenski boksar Dejan Zavec na Ptuju. Željna maščevanja se je pred slovensko šampionsko znova postavila Radana Knežević, s katero sta se srečali pred dobrim letom dni in tokrat zdržala rundo več kot prejšnjič.

V koronskem obdobju se je Kozinova soočala predvsem z nepredvidljivim urnikom, saj so ji borbe odpadale ena za drugo. Konec julija bi morala šampionske pasove braniti proti Zambijki Loliti Muzeyevi, a je bil dvoboj, ki bi moral potekati v španski Santa Poli, zaradi zaostrenih razmer, odpovedan. Zmagovalki omenjenega obračuna je bila obljubljena borba z nesporno prvakinjo Shieldsovo, zato so se Kozinova in njen tabor nato osredotočili na borbo z Američanko.  26-letnica se je sicer še naprej izmikala borbi s slovensko šampionko, saj se je lani preizkušala v mešanih borilnih veščinah, a so konec lanskega oktobra v Kozininem taboru le dosegli, da je organizacija WBC Shieldsovi odredila borbo s Slovenko.

Claressa Shields, prvakinja organizacij WBC, WBA, IBF in The Ring, bo tako petega februarja naslednja nasprotnica slovenske šampionske, za katero bo to gotovo največja borba v karieri. Če bo Kozinova Shieldsovo premagala, bo Američanki zadala sploh prvi profesionalni poraz v karieri, tudi med amaterji pa je v 78 borbah zabeležila zgolj enega. Leta 2012 jo je v drugem krogu svetovnega prvenstva premagala aktualna prvakinja organizacije WBO Savannah Marshall. Shieldsova in Marshallova se želita še v letošnjem letu pomeriti in tako poravnati stare račune, a načrte jima lahko z zmago prihodnji teden prepreči prav slovenska šampionka, ki bi tako gotovo oddala kandidaturo za presenečenje leta.