Borilni športi

Pandemija slovenskim judoistom prvič po letu 2001 odnesla medaljo na evropskem prvenstvu

Praga, Lizbona, 02. 06. 2021 12.55 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min
Avtor
Žiga Košec
Komentarji
0

V letu zaznamovanem s pandemijo, v katerem so trpeli vsi športniki, so še posebej trpeli slovenski judoisti, za katere je trening s kontaktom bistveni del priprav na tekmovanja. To se je poznalo predvsem na evropskem prvenstvu v Pragi, kjer so prvič po 19 letih ostali brez medalje.

Ko se je na začetku lanskega leta športno življenje skoraj povsem ustavilo, nihče ni vedel, kako bo to vplivalo na tekmovalne sezone športnikov. Tekmovanja in priprave so začele odpadati eden za drugim in že konec marca je bilo jasno, da bodo prestavljene tudi olimpijske igre v Tokiju.  Slovenija kot majhna država z majnim številom vrhunskih judoistov in nezadostnimi kapacitetami, ki bi omogočale, da se vsi judoisti skupaj pripravljajo v tako imenovanem mehurčku, ni sledila večini evropskih držav, ki so tekom pandemije svoje judo reprezentance pripravljali na velika tekmovanja.

Tina Trstenjak
Tina Trstenjak FOTO: AP

Razlika med slovenskimi in ostalimi evropskimi judoisti se je pokazala na evropskem prvenstvu v Pragi konec novembra lani, kjer Slovenija po 19 letih ni osvojila niti ene medalje. Na srečo naših judoistov, so se konec lanskega leta počasi vrnila tekmovanja in mednarodne priprave, ki so se jih številčno udeleževali z namenom zmanjšati razliko, ki je nastala med njimi in njihovimi tekmeci iz tujine.Vračanje v normalnost, je judoiste vrnila nazaj na pot uspeha, saj so že sredi aprila letos rezultat prejšnjega evropskega prvenstva s tremi medaljami popravili in se vrnili v evropski vrh. V kategoriji do 57 kilogramov je z uspehom kariere presenetila 21-letna Kaja Kajzer, ki je klonila šele v finalu proti izkušeni domačinki Telmi Monteiro, ki je osvojila že svoj šesti naslov evropske prvakinje. Slovensko dominanco v kategoriji do 63 kilogramov pa sta vzpostavili Andreja Leški s tretjim mestom in Tina Trstenjak, ki je pokorila vso evropsko konkurenco in že tretjič postala evropska prvakinja.  S tem so judoisti število osvojenih medalj na evropskih prvenstvih dvignili na 47 in hkrati tudi dvignili ambicije za letošnje posebno tekmovalno leto.

Za slovenske judoiste prihajajo ključni trije meseci, v katerih se bodo prvič v istem letu pomerili na svetovnem prvenstvu in olimpijskih igrah.

Prihodnji teden bo v Budimpešti potekalo svetovno prvenstvo, ki bo letos izjemoma na isto leto kot olimpijske igre. Svetovna prvenstva v judu namreč tradicionalno potekajo le na vsa neolimpijska leta. Prvenstva se bo Slovenija v upanju na vsaj eno medaljo, udeležila s polno ekipo tekmovalcev, ni pa še jasno, ali se bo prijavila tudi na ekipno tekmovanje, ki bo potekalo zadnji tekmovalni dan. Poleg prestižnega naslova, ki ga svetovno prvnestvo prinaša, bo to hkrati tudi zadnja možnost za nabiranje kvalifikacijskih točk za olimpijske igre.

Nanje so se že kvalificirale Maruša Štangar v kategoriji do 48 kilogramov, Kaja Kajzer v kategoriji do 57 kilogramov, aktualna olimpijska prvakinja Tina Trstenjak v kategoriji do 63 kilogramov in v isti kategoriji tudi Andreja Leški, ki kljub kvalifikaciji na igre ne bo odšla, saj pravila določajo, da se iger lahko udeleži le en tekmovalec na kategorijo ter Anamari Velenšek v kategoriji nad 78 kilogramov. Edini moški, ki se je že kvalificiral na olimpijske igre je Adrian Gomboc v kategoriji do 66 kilogramov. Vito Dragič v kategoriji nad 100 kilogramov, Anka Pogačnik v kategoriji do 70 kilogramov in Martin Hojak v kategoriji do 73 kilogramov kvalifikacijo še lovijo. 

Od olimpijskih iger leta 2004 v Atenah dalje, je Slovenija na vsakih olimpijskih igrah osvojila vsaj eno medaljo v judu in tudi letos bodo judoisti kljub težavam, ki jim jih je povzročila pandemija, ciljali na medaljo.

Koronavirus pasica nova
UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10

KOMENTARJI (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.