'Naj10' kraljeve kategorije: 5. mesto za 'železnega' Tysona ‒ lahko bi bil največji vseh časov ...

Lestvico 'Naj10' nadaljujemo s predstavitvijo petouvrščenega boksarja težke kategorije. V prihodnjih dneh vse do obračuna Joshua ‒ Parker sledi predstavitev preostalih štirih boksarjev. Razlago točkovnega sistema najdete TUKAJ.

#5 Mike Tyson (133 točk)
V areni se zaslišijo globoki basi in težki bobni pesmi Welcome to the Terrordome, ko iz koridorja zakoraka preznojena postava v črnih kratkih hlačah, črnih boksarskih čevljih brez nogavic, zgoraj pokrita s strgano brisačo. Njegovo telo ima dimenzije Joeja Frazierja, postrižen je na Jacka Dempseyja in ima dva zlata zoba kot Jack Johnson. Mike Tyson, v ring prihaja z duhovi šampionov iz preteklosti. Ampak kaseto je potrebno prevrteti nazaj.

Debeli deček, ki je imel rad golobe
Nek debeli deček je na strehi Brooklyna vzgajal golobe, dokler nekdo enemu izmed njegovih golobov ni zavil vratu. Takrat je debelinko ugotovil, da se nad njim ne bo nihče več znašal in fanta surovo prebunkal. Spoznal je svojo moč. Tako kot mnogi njegovi vrstniki, ki so odraščali v zapuščenih brooklynskih soseskah, kjer je divjala epidemija cracka, je šel predaleč. S skupino prijateljev je ropal ljudi iz družbenega brezna in pristal v popravnem domu. Takrat v zgodovino ponovno vstopi Cus D'Amato, ki je zadnjih nekaj let deloval v obskurnosti.

Najmlajši kralj vseh časov
Ko 12-letni Mike pride na prvi trening v Catskill, se D'Amato obrne do svojih pomočnikov in reče: "Tole bo svetovni prvak v težki kategoriji. Ne samo to, podrl bo rekord (Floyda) Pattersona." Vsi so se v začudenju spogledali, a samo osem let kasneje je komaj 20-letni Tyson stal z naslovom svetovnega prvaka in do danes ostal nosilec rekorda kot najmlajši vseh časov. Cus je bil takrat že mrtev, toda tudi ta prerokba se je uresničila. Med letoma 1986 in 1990 je nanizal deset obramb naslova in kot prvi (in zadnji) združil naslove vseh velikih federacij ter postal nesporni prvak ("Undisputed champion").

Njegova avra nepremagljivosti je bila tako velika, da novinarji nobenega nasprotnika niso več jemali resno. Na njegovem vrhuncu, ko je odpihnil zlatega olimpijca Tyrella Biggsa, legendarnega Larryja Holmesa in nepremaganega Michaela Spinksa, je bilo vseeno, s kakšnim planom so nasprotniki prihajali v ring. Če so bili rezervirani, jih je zbombardiral s silovitimi napadi, če so se spustili v borbo, jih je "izklopil" s protiudarcem, visokim je odrezal pot umika v ringu, čez leve direkte dolginov se je sprehodil. Zato je bil poraz z nokavtom v deseti rundi proti Jamesu Douglasu februarja 1990 v Tokiu največji šok v zgodovini boksa, če ne športa.

Kri, zapor, javni linč in zaton
Pot nazaj je bila daljša kot si je kdorkoli mislil. Četudi je slavil štirikrat, od tega dvakrat v izjemno surovih obračunih z Donovanom "Razorjem" Ruddockom, po katerih sta oba imela zlomljene čeljusti, rebra in urinirala kri, je novo priložnost dobil šele leta 1996. Vmes je namreč v zaporu prestal štiriletno kazen. Po vrnitvi ni bil več enak, zanašal se je na svojo predzaporniško slavo, a je vseeno po štirih letih neaktivnosti znova osvojil naslov svetovnega prvaka, kar ni uspelo še nikomur.

Toda njegov nadrival Evander Holyfield, s katerim bi se morala pomeriti že leta 1991, je bil takrat fizično in psihično bolj čvrst ter je dvakrat ugnal Tysona. Prvič s tehničnim nokavtom v enajsti rundi in drugič po famozni diskvalifikaciji zaradi bizarnega ugriza v uho. Od tam dalje je šla Tysonova kariera s hudimi pospeški navzdol. Med padcem sta mu uspeli še dve solidni zmagi proti rangiranima Francoisu Bothu ter Andrewu Goloti in znova je postal prvi izzivalec. Toda tudi tisti njegovi največji privrženci so leta 2002, ko ga je deklasiral Lennox Lewis, ugotovili, da je vsega konec.

Lahko bi bil največji vseh časov ...
Toda tekom 80-ih in v zgodnji 90-ih je nanizal toliko velikih zmag, da je v skupni razvrstitvi končal na petem mestu. Svojčas so bili njegova "peek-a-boo obramba", napad, protinapadi, kondicija, odločenost, vzdržljivost in sposobnost sprejemanja udarcev, celo levi direkt ‒ s katerim je, kljub izjemno majhnemu razponu rok, nadboksal za 28 centimetrov daljšega Tonyja Tuckerja ‒ neprebojni zid. Našteto ne velja za drugo polovico kariere. Boksar, ki je dvignil težko kategorijo iz pepela, "Kid Dynamite", "Iron" Mike Tyson. 56 borb, 50 zmag (44 nokavtov), 6 porazov.