Olimpijsko medaljo je vrgel stran
Skovala se je v srcu mesta Louisville, v zvezni državi Kentucky, kjer se je v zakonu Cassiusa Clayja starejšega in Odesse O'grady rodil fant, ki je pri dvanajstih letih zaradi ukradenega kolesa na ulici premikastil vrstnika. Ko je na prizorišče prišel policist Joe E. Martin, sicer tudi boksarski trener, je mlademu Cassiusu predlagal, naj se raje nauči boksati in svojo energijo kanalizira v telovadnici. Čeprav mu sprva ideja ni bila všeč, si je kmalu premislil in začel osvajati boksarsko znanje. Leta 1954 je debitiral in 6 let kasneje je v Rimu stal na vrhu olimpijskih stopničk. Po vrnitvi v domovino je zaradi zavrnitve postrežbe v restavraciji za belce svojo zlato medaljo zalučal v reko Ohio. Še istega leta je prestopil med profesionalce. Do konca leta 1963 je bil še vedno neporažen, premagal pa je dva višje rangirana borca Cooperja in Jonesa, čeprav z veliko težavami. Ker je bil takrat prvak Sonny Liston strah in trepet težke kategorije, saj je obakrat opravil z velikim Pattersonom v eni rundi, je bil Clay absolutni avtsajder.
A pred očmi gledalcev v Miamiju in pred TV zasloni se je odvilo nekaj neverjetnega. 22-letnik je lebdel kot metulj in pikal kot čebela. Liston je bil izgubljen, in ko je zadonel gong za 7. rundo, je povsem otečen in okrvavljen Sonny obsedel v kotu. Clay je vzdignil roke in zaplesal svoj značilni 'shuffle' ter odletel proti novinarjem v prvi vrsti in začel kričati: "Pojejte svoje besede. Stresel sem svet. Jaz sem največji!!" Nov svetovni prvak je le nekaj dni za tem, milo rečeno, sprožil val nelagodja, ko je javnosti oznanil, da se odpoveduje svojemu suženjskemu imenu Cassius Clay ter želi, da ga odslej kličejo Muhammad Ali. Nekaj časa je trajalo, vendar novo ime je z leti zasenčilo staro. V povratnem dvoboju z Listonom je 'fantomski udarec' odpravil vse dvome o prvi zmagi. Nekateri pravijo, da je Liston dvoboj predal zaradi groženj. Zatem so klonili Chuvalo, Patterson, v drugo Cooper in Cleveland Williams. V dvoboju s slednjim je bilo moč videti Alija na absolutnem vrhuncu. Bliskovite kombinacije, gibanje, obramba in agresivnost ter popolno demoliranje nasprotnika. Gledalcem so padale čeljusti. Zadnji nasprotnik, ki mu ni želel priznati novega imena, Ernie Terrell, jo je zaradi tega grdo skupil. Ali ga je mučil 15 rund in ga vmes spraševal: "What's my name. Say it!" Ko je proti koncu dvoboja Terrell obupal, je povesil glavo in izrekel: "Ali."
Revolucionar Ali in dvoboj stoletja
Toda svet se še ni upognil. Sledili so zavrnitev vpoklica v vojsko, zaporna kazen in odvzem licence. Ali se je s pritožbo ognil zaporu, toda licence ni dobil vse do leta 1971, ko je tudi po njegovi zaslugi javnost začela spreminjati stališče glede vietnamske vojne in je ameriška elita nevarno začela izgubljati moč. Ali je medtem gostoval na številnih fakultetah, vendar se je znašel v finančnih škripcih, saj ni smel boksati in delati. Novi svetovni prvak Joe Frazier ni bil zadovoljen na vrhu, ker ni mogel zagotovo trditi, da je najboljši, če ni premagal Alija. Joe je zato sklenil pomagati Aliju na vse načine, tudi finančno, in se je zavzemal za vrnitev njegove boksarske licence. S skupnimi močmi jima je uspelo in Ali je znova vstopil v kvadrat resnice. Po dveh zmagah je bilo vse pripravljeno na dvoboj stoletja. Amerika je bila razdeljena med revolucionarje (Ali) in konservativce (Frazier). In kakšen dvoboj! Ali je spet lebdel in vbadal, toda Frazier se je sklanjal pod udarci in nenehno pritiskal z bombami v telo. Alijeva gibljivost je usahnila in Frazier je začel drobiti nekdanjega šampiona. V 15. rundi je na Alijevo brado priletel silovit levi kroše in takrat je bilo jasno, da sledi prvi poraz. Ali se je dvignil, a po točkah zasluženo izgubil. Sledile so zmage proti rangiranim izzivalcem, kot so Foster, Chuvalo, v drugo Patterson, Bugner in Ellis, ko Ali klone proti novemu rivalu Kenu Nortonu, ki mu med blebetanjem v prvi rundi zlomi čeljust. Ali utihne, a pogumno odboksa do zadnjega gonga. Znova se oglasijo novinarji, ki mu prerokujejo konec kariere, saj več kot očitno ni več isti mož, ki je dominiral v šestdesetih. Res ni bil isti, izgubil je reflekse in gibljivost v nogah, toda v rokavu je imel še ogromno trikov in deficite so nadomestile izkušnje ter neverjetna psihološka moč in odpornost na udarce. Slednje se mu je kasneje v življenju zelo maščevalo. V povratnem dvoboju se Ali prilagodi in tesno premaga Nortona. Frazier vmes izgubi proti Georgeu Foremanu in tako Ali dobi priložnost za nov povratni dvoboj, ki pa ni tako zanimiv kot prvi. Aliju tokrat uspe, kar mu v prvo ni, in Frazierja premaga po točkah. S tem znova postane prvi izzivalec prvaka.
In znova mu nihče ne da nobene možnosti. Foreman je zverina, uničil je Frazierja, ki je premagal Alija. Za večino logično sklepanje se izkaže za napačno. Ali ubere najbolj nepravilno in noro taktiko proti silnemu Foremanu in na vrveh sprejema udarce velikega lomastneža. Foreman v šesti rundi uspe z veliko bombo, a se Ali nasloni nanj in mu zašepeta: "To je vse, kar lahko George?" Prvak ve, da je v težavah. Ko za napad potroši zadnje atome moči, Ali zavrti ploščo in z baražo v osmi rundi sesuje izčrpanega Foremana. Novinarji so znova osramočeni in Aliju končno priznajo veličino. Zdi se da na obzorju ni nikogar, ki bi se mu lahko postavil po robu. Skoraj ekshibicijska obramba proti Chucku Wepnerju se spremeni v manjšo paniko, ko Wepner, ki mu lije kri iz nosu, ličnice in arkad, zruši Alija. Šampion se naposled le zbere in zmaga s tehničnim nokavtom. V glavi enega od gledalcev po imenu Sylvester Stallone pa se rodi ideja o filmu Rocky Balboa, saj je Stallone našel navdih v krvavečem avtsajderju Wepnerju.
Triler v Manili in vonj smrti
Ali zatem zabeleži še dve zmagi (Lyle in Bugner) in končno sledi sklepni del trilogije Ali vs Frazier. Po 14 rundah sta borca tako zdelana in izčrpana, da Frazier ne vidi več, Ali pa je povsem dehidriran in želi predati dvoboj. Frazierov trener Eddie Futch, ki seveda ne sliši Alijevega obupa v nasprotnem kotu, odloči prekiniti dvoboj. Ali vstane, dvigne levo roko in se sesede nazaj na stol. Po dvoboju izjavi, da je bil v tem obračunu najbližje smrti ter da je zanj Joe Frazier drugi največji vseh časov. Kljub prigovarjanju najbližjih, naj konča kariero, Ali boksa naprej. V tretje premaga Nortona in, po pričanju številnih, najmočnejšega udarjača vseh časov, Earnija Shaversa. Alijev zdravnik Ferdie Pacheco protestno zapusti ekipo, saj ugotovi, da se Alijevo zdravstveno stanje slabša, ta pa nikakor ne misli končati kariere. V starosti 36 let ga preseneti neizkušeni Leon Spinks in mu odvzame naslov. Alijev ego je močno prizadet, zato sklene titulo vrniti. V povratnem dvoboju mu uspe in kot prvi v zgodovini naslov prvaka osvoji trikrat. Takrat naznani svoje slovo od ringa.
Žalosten konec
A dejstvo, da kategoriji nato zavlada njegov bivši sparing partner Larry Holmes, ga požene nazaj v ring. Huda napaka. Oktobra 1980 Ali doživi svoj prvi nokavt in še huje, dvoboj pusti trajne posledice. In kot da to ne bi bilo dovolj, naslednje leto poskuša znova proti Trevorju Berbicku in jasno, izgubi po točkah. Takrat mu je bilo naposled jasno, da je rokavice treba obesiti na klin. Leta 1984 mu diagnosticirajo parkinsonov sindrom kot posledico neštetih udarcev v glavo in njegova motorika začne trpeti, izgublja tudi govor in sčasoma najbolj glasen borec vseh časov zavedno utihne. Toda odmev njegovega življenja je še vedno moč slišati po vsem svetu. BBC ga razglasi za osebnost 20. stoletja in skoraj vsi mu priznajo besede, ki jih je izrekel leta 1964 po dvoboju z Listonom. Njegovo govorjenje v rimah in bahanje sta pravzaprav temelj hiphop kulture, nekakšen protorap. Ko prižge olimpijski ogenj leta 1996 v Atlanti, mu znova podelijo medaljo, ki jo je zavrgel leta 1960. Leta 2000 je sprejet Alijev akt, ki ureja zdravstveni in socialni status poklicnih boksarjev v ZDA. Po njem so imenovane ulice, trgi, avenije, dvorane in fundacije. Leta 2016 je v legendo je odšel največji vseh časov. Slava mu! Muhammad Ali, "The People's champion" (prvak ljudstva), "The Greatest of All Time" (največji vseh časov), 61 dvobojev, 56 zmag (37 s knockoutom), 5 porazov.
Lestvica 'naj10' težke kategorije:
10. Vladimir Kličko
9. Larry Holmes
8. Jack Dempsey
7. Ezzard Charles
6. Floyd Patterson
5. Mike Tyson
4. Lennox Lewis
3. Evander Holyfield
2. Joe Louis
1. Muhammad Ali
KOMENTARJI (5)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.