Kljub mešanemu uspehu gre MMA-ju v Sloveniji bolje kot kadar koli prej

Marsikdo še vedno nakremži, ko sliši besedno zvezo mešane borilne veščine, a dejstvo je, da gre za enega najstarejših športov, ki z modernim preporodom hitro pridobiva na popularnosti. Omeniti velja, da so v športu, imenovanem pankration, ki je na las podoben temu, čemur danes rečemo MMA, že na olimpijskih igrah leta 648 pred našim štetjem tekmovali stari Grki. A pustimo to ob strani, šport, kot ga poznamo danes, je zaživel v zadnjih 30 letih in se hitro razvija. Začetki organiziranega športa pri nas segajo 15 do 20 let nazaj, ko so tudi v Sloveniji začeli potekati dogodki MMA. 

Prvič so mešane borilne veščine Halo Tivoli napolnile decembra 2006, ko je v slovenski prestolnici gostovala brazilska organizacija Jungle Fight. Istega leta pa se je rodila tudi slovenska organizacija World Freefight Challenge oziroma WFC, ki je MMA-ju v Sloveniji orala ledino. Idejni vodja in predsednik organizacije Zlatko Mahić je prva dva turnirja organiziral v Kopru, nato enega v Domžalah, sledila je trilogija dogodkov v tujini – eden v Dubrovniku in dva v Sofiji, nato pa je WFC redno zahajala v Halo Tivoli, kjer je januarja 2020 Mahić prvič tudi združil moči z eno najhitreje rastočih organizacij na svetu Brave CF, ki se je sedaj po dobrih treh letih vrnila v Ljubljano.

Gre za eno najhitreje rastočih organizacij MMA, ki je finančno dobro podprta in je v zadnjih nekaj letih dala kopico perspektivnih borcev, kot so Khamzat Chimaev, Muhammad Mokaev, Ilia Topuria in še bi lahko naštevali. Nekaj odličnih borcev, kot so Joilton Lutterbach, Andreas Berg Gustafsson in Pavel Dailidko, se je minuli konec tedna prišlo pomerit v Ljubljano, čeprav si je slovenska publika želela videti predvsem domače borce. Tokrat so nastopili le štirje, ki so bili mešano uspešni.

Borilni spektakel WFC 25 / Brave CF 70 se ne bi mogel začeti bolje. Obetavni domači borec David Forster in  do tedaj neporaženi srbski borec Nemanja Nikolić sta za začetek uprizorila borbo, ki je Halo Tivoli dvignila na noge in se na koncu tudi izkazala za borbo večera. Srb je Forsterju v prvi rundi povzročil kar nekaj težav z dobrimi brcami in močnimi kontra udarci, a se 26-letni Domžalčan ni pustil zmesti. V drugi rundi je povsem prevzel pobudo in pokazal izjemno fizično pripravljenost, svojo predstavo pa nato kronal z natančnim udarcem z desnico na začetku tretje runde, ki mu je prinesel zmago pred domačim občinstvom.

"Borba je šla odlično, šla je naprej, nazaj, dobro sva se borila in v tretji rundi sem zaključil, tako da sem zadovoljen," nam je po borbi zaupal Forster, še preden se je odpravil na krpanje rane nad levim očesom, ki mu jo je povzročil Nikolić. "Mislim, da je borba gledalce dvignila na noge," je skromno dejal Domžalčan, ki pa navijanja med borbo ni slišal: "Lepo je, ko navijajo, ampak jaz sem osredotočen na borbo, tako da nisem pozoren na to, kar se dogaja izven kletke, osredotočen sem na svoj kot in to je to."

In kaj je bila prva stvar, ki si jo je David zaželel po borbi? V slogu Habiba Nurmagomedova je bil to hamburger, kar je razumljivo, glede na to, da je pred borbo jedel le zdravo hrano in moral izgubiti kar nekaj kilogramov.

Po tretji zmagi v profesionalni karieri, vse jih je David zbral v zelo kratkem času, varovanca Bora Bratovža čaka počitek, naslednjo borbo pa bi rad opravil septembra, čeprav je poudaril, da bo pripravljen že prej in ne bo zamudil priložnosti, če se mu ta ponudi.

V drugi borbi večera je navdušil Ukrajinec Vitalij Jakimenko, ki je le nekaj dni pred samim dogodkom sprejel borbo in z dominantno rokoborbo povsem nadvladal favoriziranega Mohammada Farhada. 

Nato pa je Hala Tivoli znova pozdravila slovenskega borca. Med profesionalci je debitiral Miha Frlic, lanski evropski podprvak med amaterji, ki ga je za začetek čakalo težko delo: ukrajinski rokoborec Danilo Kartavji. Borec iz Škofje Loke se je precej višjemu in težjemu nasprotniku v prvi rundi dobro zoperstavil in celo prvi vpisal uspešno rušenje, a so mu rokoborske izmenjave vzele veliko energije, ki mu jo je v drugi in tretji rundi nato zmanjkalo. Vseeno je 23-letnik pokazal, da premore ogromno potenciala in se po rušenjih Ukrajinca dobro pobiral na noge, žal pa so bili njegovi udarci nato premalo močni, da bi ranili nasprotnika. Kartavjiju je sodnik v kletki v prvi rundi zaradi nedovoljenega udarca odvzel točko, kar je bilo na koncu ključnega pomena pri sodniški odločitvi. Vsi trije sodniki so namreč borbo točkovali z 28:28, kar je pomenilo, da sta Frlic in Kartavji profesionalno kariero začela z neodločenim rezultatom. Frlic po borbi pričakovano ni bil zadovoljen s predstavo, a se njegova kariera zares šele začenja, zato ima na voljo več kot dovolj časa, da se oblikuje v borca, ki bo suveren v vseh pogledih MMA-ja. 

Po navdušenju nad borbo Frlica se je vzdušje v Hali Tivoli nekoliko umirilo, saj sta bila na vrsti obračuna brez slovenskih predstavnikov, a to ne pomeni, da se v kletki ni dogajalo. Brazilski veteran Edilceu Alves je najprej dominantno opravil z Južnoafričanom Dansheelom Moodleyem, palestinski samuraj Izzeddine Al-Derbani pa je poskrbel za edino podreditev večera in v drugi rundi zadavil Kolumbijca Eduarda Moro.

Potem je bil na vrsti vsestranski Slovenec Luka Podkrajšek, ki se je nazadnje meril prav na zadnjem WFC-jevem dogodku in takrat postal prvak težke kategorije slovenske organizacije. Dolg odmor od športa mu ni prizanesel, saj se je ob povratku v kletko soočal s številnimi poškodbami, a se v Hali Tivoli vseeno brez izgovorov zoperstavil visokoraslemu Litvancu Pavlu Dailidku. 'Eksperiment', kot zaradi mešanice različnih narodnosti pravijo skoraj dva metra visokemu Dailidku, je bil enostavno pretrd oreh za Podkrajška. Litvanec je izkoristil svoje dolge noge in že ob prvem klinču Slovenca pričakal z udarci s koleni, levo koleno pa je bilo po le dobri minuti usodno za Podkrajška, ki je tako doživel sploh prvi poraz v profesionalni karieri. Razočarani borec iz Litije nam je po tem, ko si je opomogel, zaupal, da bi ob zmagi najverjetneje zaključil športno kariero, saj ga v življenju zanimajo še druge stvari, s porazom pa se ne želi posloviti od športa, zato bo novi in morebiti zadnji izziv najverjetneje poiskal v tujini.

Pred glavnim dejanjem večera sta v kletko stopila še izkušena Joilton Lutterbach in Andreas Berg Gustafsson. Brazilec, ki trenira v sloviti nemški telovadnici UFD Gym, se je tretjič v karieri podal v kletko organizacije Brave CF. Pred tem se je meril že v UFC-jevem borilnem resničnostnem šovu The Ultimate Fighter, eno borbo opravil v KSW-ju, kjer se je pomeril proti trenutno vročemu UFC-jevemu borcu Dricusu du Plessisu, in se naposled boril tudi v rednem delu PFL-ove sezone. Lutterbach se je tokrat v supervelterski kategoriji pomeril s švedskim borcem, ki smo ga lahko še nedolgo nazaj spremljali v borbah pod okriljem poljske organizacije KSW, in sicer februarja, ko je s tekmecem opravil že v prvi rundi. Brazilec in Šved sta opravila s tesno borbo, v kateri je več udarec zadel prvi, medtem ko je slednji z zanj značilno rokoborbo tekmeca velik del borbe nadzoroval ob mreži kletke. Dva izmed treh sodnikov (eden je menil, da se je borba končala neodločeno) sta na koncu zmago pripisala Luterbachu, ki je po že neverjetni 38. zmagi v profesionalni karieri k borbi pozval aktualnega prvaka super lahke kategorije organizacije Brave CF Eldarja Eldarova, s katerim se je pripravljen pomeriti tako v svoji domovini Braziliji kot tudi v Bahrajnu.

Osma in hkrati zadnja borba večera je bila zadnja v karieri za enega izmed pionirjev slovenskega MMA-ja Marka Drmonjiča. Tudi po skoraj 15 let trajajoči profesionalni karieri se je 39-letni borec počutil približno tako, kot se je na začetku kariere: "Seveda je prisotne nekaj nervoze ... Nekaj podobnega, kot da bi se prvič boril. Nekako enake občutke čutim, tako da komaj čakam."

Za 22. in zadnjo borbo v karieri pa Drmonjiča ni čakal lahek nasprotnik. Nasproti mu je namreč stal sedem let mlajši Erko Jun, ki je v sloviti poljski organizaciji KSW zbral že tri zmage in klonil le proti legendarnemu Mariuszu Pudzianowskemu. "Kariere ne bi mogel končati z lahkim nasprotnikom. Jaz si ne bi mogel pripeljati nekoga lahkega samo zato, da bi bil jaz videti dobro. To nisem jaz in ja, izbral sem njega, tudi on je izbral mene, tako da on je v vzponu, jaz pa pač končujem kariero," je pred borbo o nasprotniku dejal Drmonjič, ki nam je dan pred borbo še zaupal, da si tekom svoje kariere nikdar ni predstavljal, da jo bo zaključil kot glavna borba večera v veliki dvorani Hale Tivoli.

Levjesrčnega Drmonjiča, ki je proti kletki zakorakal odet v slovensko zastavo, je publika toplo sprejela. Dobro jo je sicer že pred tem ogrel Jun, ki poleg tega, da je dober borec, velja tudi za zabavljača. A ko so se vrata kletke enkrat zaprla, ni bilo prostora za šalo. Marko je nemudoma zavzel sredino kletke, a je bil Jun na Slovenčev pritisk dobro pripravljen. Borec iz Bosne in Hercegovine, ki večino treningov opravi v sloviti nemški telovadnici UFD Gym, je borbo otvoril z močnimi brcami z desnico, ki so hitro začele puščati odtis na Slovenčevi levi nogi. Drmonjič se je zato po približno dveh minutah in pol borbe odločil, da skrajša razdaljo do tekmeca, nato pa je poskusil z desnim aperkatom, kar pa je Jun predvidel in ga pričakal z desnico, ki je slovenskega borca poslala na tla. Drmonjič se je s hrbta nato poskusil braniti pred udarci, ki so sledili, a je sodnik v kletki borbo hitro prekinil, njegova kariera je bila tudi uradno končana. 

"Hvala lepa vsem, ki ste me prišli pogledat, jaz sem se potrudil, res hvala za vsa ta leta podpore, jaz sem dal vse od sebe, a ni šlo. Jun je bil boljši in to je to. Hvala, ker ste mi vsa ta leta stali ob strani," je v govoru po borbi povedal vidno ganjeni Drmonjič in dodal: "Jaz končujem svojo kariero, fantje, mlajši od mene, pa naj dobivajo priložnost. Ni važno, izgubil sem, ampak sem se boril in tako je treba tudi v življenju ... Treba se je boriti do konca!"

"Zgodilo se je, kar se je zgodilo. Jaz sem dal vse od sebe, nobenih izgovorov nimam. Vse smo naredili na treningu, zadnje atome sem dal od sebe in šel hrabro v borbo," nam je po zadnji borbi v karieri v slačilnici zaupal Drmonjič. "Ničesar mi ni žal, mogoče samo tega, da je v mojih časih malce težje trenirati, ampak to vesta tudi moja trenerja Tomi, Toni in vsi fantje, drugače pa ne obžalujem ničesar," je še dodal novopečeni športni upokojenec.

In čeprav se je Drmonjič poslovil, bo v športu ostal, pa naj bo to kot trener, komentator ali pa zgolj navijač ostalih slovenskih borcev. Za slednje v Sloveniji trenutno vladajo boljše razmere kot kadar koli prej. MMA je v Sloveniji zagotovo v porastu. Telovadnic, ki se ukvarjajo s tem prvinskim športom, je vedno več, in posledično tudi mladih talentov, ki bodo počasi nasledili pionirje mešanih borilnih veščin, kot je Drmonjič. Vse, kar borci še potrebujejo, so redni dogodki, na katerih lahko nabirajo izkušnje in si gradijo kariero, ki jih upajmo, da nekoč popelje tudi v tujino in v najmočnejše organizacije MMA. In počasi gre fantom in (res da zaenkrat še redkim) dekletom tudi to na roke: WFC naj bi znova redno organizirala dogodke, fantje iz Brave CF so nam zaupali, da se še želijo vrniti v Slovenijo, zaživela je Valhalla Fight Night, ki nekaj pripravlja tudi na področju amaterskega MMA-ja, vse bolj aktivne pa so tudi regijske organizacije, ki vselej z odprtimi rokami sprejemajo slovenske borce. Te imajo tako vse potrebne sestavine, da začnejo kuhati nove uspehe slovenskih mešanih borilnih veščin, in prepričan sem, da bomo Slovenci v prihodnosti tudi zanje stiskali pesti tako, kot smo jih za Drmonjiča.

Seznam vseh borb dogodka WFC 25 / Brave CF 70, ki si jih lahko kadar koli ogledate na VOYO:

Poltežka kategorija: Marko Drmonjič – Erko Jun (tehnični nokavt v prvi rundi)

Supervelterska kategorija: Joilton Lutterbach – Andreas Berg Gustafsson (večinska sodniška odločitev)

Težka kategorija: Luka Podkrajšek – Pavel Dailidko (nokavt v prvi rundi)

Bantamska kategorija: Izzeddine Al-Derbani – Eduardo Mora (podreditev v drugi rundi)

Mušja kategorija: Edilceu Alves – Dansheel Moodley (soglasna sodniška odločitev)

Težka kategorija: Miha Frlic – Danilo Kartavji (remi po soglasni sodniški odločitvi)

Bantamska kategorija: Mohammad Farhad – Vitalij Jakimenko (soglasna sodniška odločitev)

Lahka kategorija: David Forster – Nemanja Nikolić (tehnični nokavt v tretji rundi)