Kajzer: Na SP grem prikazat svoje borbe in uživati

Kaja Kajzer se je po izvrstnem letu 2021, v katerem je postala evropska podprvakinja in nato na olimpijskih igrah za las zgrešila bronasto medaljo, dalj časa soočala s poškodbami, zaradi katerih v zadnjem času ni veliko tekmovala.

"Kar se forme tiče, definitivno še nisem tam, kjer si želim biti. Svojo formo hočem še izboljšati. Od evropskega prvenstva 2021 sem tekmovala na petih ali šestih tekmah, za mano so tri poškodbe in težko obdobje. Upam, da se je sedaj ta krog poškodb zaključil in da bom počasi nadaljevala s svojim judom, svojimi borbami in pa seveda z rezultati," nam je na druženju z mediji pred odhodom v Doho zaupala Kajzerjeva.

23-letna judoistka ljubljanskega Bežigrada se je po daljši odsotnosti uspešno vrnila na mednarodno sceno. Na začetku marca je na odprtem prvenstvu Rima osvojila bronasto medaljo, nato pa se je konec marca razveselila še svoje prve medalje na grand slamih. V turški Antaliji je bila tako kot v Rimu tretja, o prikazanih borbah pa je dejala: "Z borbami v Antaliji sem zadovoljna, definitivno pa je še veliko stvari, ki jih moram popraviti. Če borbe recimo primerjam z borbami iz Rima, kjer sem res slabo zbila kilograme, so bile zelo dobre. V Antaliji sem se borila z glavo, imela sem dobro borbo za gard (prijem op. a.), se pa moram več gibati, bolj 'stepsti', saj sem še vedno preveč previdna."

Zadnji mesec pred SP je Ljubljančanka namenila predvsem piljenju tehnike in borbam, ki jih je nabirala na mednarodnih pripravah po Evropi. Lansko SP, na katerega Kajzerjeva po njenih besedah ni odšla najbolje pripravljena, je končala v drugem krogu, z uvrstitvijo na prihajajočem prvenstvu pa se ne obremenjuje: "O rezultatu ne razmišljam. Na SP ne grem z mislijo, da moram narediti rezultat. Najprej moram dobro zbiti (izgubiti op. a.) kilograme, ker vem, da če bom to storila, se bom dobro počutila in posledično bodo tudi borbe dobre. Veliko je odvisno tudi od žreba oziroma od tega, katero tekmico bom dobila. Če mi kakšna ne ustreza ali če že na začetku dobim kakšno izmed najboljših, glede na to, da ne bom nosilka, bo težko."

A Ljubljančanka tako kot ostali slovenski reprezentanti še kako potrebuje točke za vse hitreje bližajoče se olimpijske igre: "Zadovoljna bom, če se bom dobro počutila, če se bom dobro borila, če bom zmagala kakšno borbo, ker vseeno potrebujem točke za olimpijske igre. Če ravno pride do tega, da bom imela že prvo borbo z eno izmed favoritinj, se bom z njo zelo dobro borila, šla v podaljšek in potem zgubila, bom pač to sprejela. Tudi to se zgodi, važno je, da bom pokazala dobre borbe. Če pa bom že prvo borbo izgubila zaradi neumnosti, pa bom razočarana. Načeloma pa grem v Doho prikazat svoje borbe in uživat."

Evropska podprvakinja iz leta 2021 se bori v kategoriji do 57 kilogramov, ki bo tokrat najštevilčnejša (prijavljenih je kar 51 tekmovalk), izrazitih favoritinj pa ni: "Meni se zdi, da je približno 20 tekmovalk, ki lahko pridejo na stopničke. Nekatere punce res izstopajo, definitivno pa lahko katera koli premaga katero koli z ustrezno taktiko. Včasih ima katera slabši dan, včasih katera boljši dan, tako da se kar menjamo. Mogoče so sedaj v ospredje prišle mlajše tekmovalke ..." 

Pri tem smo morali 23-letnico ustaviti, saj je konec koncev tudi sama ena izmed mlajših tekmovalk, na kar je z nasmeškom na obrazu odgovorila: "Jaz sem tam nekje v sredini. Še vedno sem med mlajšimi, ampak se ne smatram več za v te kategorije, ker sem svojo prvo medaljo Grand Prix osvojila pri 17 letih, tako da imam že kar nekaj izkušenj."

Mlada judoistka, ki pridno dopolnjuje zbirko medalj z največjih tekmovanj, je na olimpijskih igrah v Tokiu skoraj osvojila močno želeno medaljo, ki pa se ji je na koncu za las izmuznila. Novo priložnost bo tako imela že prihodnje leto, o čemer pa Kajzerjeva še ne razmišlja: "Ne spogledujem se še z olimpijskimi igrami. Iz prejšnjih sem se naučila, da ne smem gledati le na olimpijske igre, ker to samo prinaša dodaten pritisk. S prejšnjih iger ostaja slab pridih, tako da se raje osredotočam na vmesne cilje, kot so Grand Prix, Grand Slam medalje, svetovno in evropsko prvenstvo, in pa seveda vsakodnevne cilje: da dobro treniram, se dobro počutim, da dobro jem, se dobro regeneriram in vem, da čem bom vse to izpolnila, bom na koncu prišla na olimpijske igre in naredila to, kar moram."

Enega vmesnih ciljev je tako z medaljo v Antalyji že izpolnila in tako odkljukala prvo medaljo na grand slamu. V katerem kvadratku pa bi rada naredila naslednjo kljukico? "Če smo že pri tem, bi rekla, da je naslednja kljukica medalja iz svetovnega prvenstva ali Mastersa. Ti dve medalji mi še manjkata."

Pri tem ji bo po novem pomagal trener Luka Kuralt, ki je nedavno pri JK Bežigrad nadomestil Andreja Šturbabina in v treninge vnesel nekaj sprememb: "V bistvu je največja sprememba dinamičnost treningov, da niso vsi enaki. Poleg tega je bil Luka ves čas zraven, z vsakim trenerjem, ki smo ga imeli, in od vsakega je črpal določene stvari, določen način treninga in sedaj v bistvu v sodelovanju z ostalimi trenerji v treninge vključuje vse pozitivne stvari prejšnjih trenerjev, kar se mi zdi najbolj pomembno. Poleg tega pa delamo analize in gledamo, kaj komu manjka v borbah, in delamo veliko več na tem in tehniki."