Alpski svetovalec Ulaga?

Sanacijski postopek dolga, pridelanega pri alpskih disciplinah na Smučarski zvezi Slovenije, bi moral steči že včeraj. Trenutni primanjkljaj v alpski blagajni naj bi bil 750 tisoč evrov, a to še ni dokončni znesek. Ta bo verjetno znan šele konec letošnjega leta.

Še vedno pa ni znano, kdo bo nasledil Bojana Križaja. Še najbliže naj bi bil poslovni direktor nordijcev Primož Ulaga, čeprav bi bilo treba še pred njegovim prihodom storiti marsikaj. "Najprej morajo alpinci odpreti svoj transakcijski račun, saj brez transparentnosti zadeva ne bo stekla," je za 24ur.com povedal Ulaga, ki vsaj zaenkrat ne razmišlja o prevzemu funkcije. Sam ima namreč zadosti dela z nordijsko reprezentanco. "Lahko jim pomagam, jih kreditiram z nordijskim denarjem, a najprej morajo imeti svoj transakcijski račun. Najprej jim lahko narišem le model, kako bi zadeve morale izgledati, približno tako kot to počnemo pri nas," še pravi poslovni direktor nordijskih disciplin.

Statut omogoča dvojno funkcijo

Smučarska zveza Slovenije je letos sprejela nov statut, ki omogoča Primožu Ulagi, da opravlja dvojno funkcijo. To pomeni, da bi lahko nekdanji smučarski skakalec, sicer pa lastnik ene izmed večjih oglaševalskih agencij v prestolnici, postal tudi poslovni šef alpincev. "Sliši se marsikaj," je zaključil Ulaga.

Bojan Križaj je ob slovesu povedal da si želi, da bi njegov naslednik znal povedati kakšno je realno stanje dolga, hkrati pa je dodal, da ni bi dorasel tako veliki nalogi. " Zahvalil pa bi se predvsem nordijskemu poslovnemu direktorju Primožu Ulagi, nekdanjemu vrhunskemu skakalcu, ter drugim v SZS, ki so s plačevanjem iz svojega deleža omogočili alpincem nemoteno delovanj," je povedal Križaj.

V kratkem je povzel zadnje dve leti na SZS. "Prvo leto je bila nora zgodba, kjer se mi je kar nekaj stvari izšlo. Za takratne razmere sem zbral ogromno količino denarja. Na koncu leta pa je sledilo veliko presenečenje, saj je bila v bilanci velika izguba, okrog 450.00 evrov iz prejšnjih let. Poslovanje na SZS je vodil športni direktor, moja skrb pa je bila zagotavljanje denarja za čim boljše rezultate naših tekmovalcev in tekmovalk. Po novi razdelitvi funkcij sem 1. junija prevzel mesto poslovnega direktorja alpskih disciplin in s tem tudi dnevno delo s pregledom tekoče dnevne likvidnosti ter izplačevanje računov. Po odpovedi dunajske zavarovalnice sta bila v igri za generalnega sponzorja dve firmi, ki sta 30. junija dali negativna odgovora, kar je pomenilo, da ob 450.000 evrov minusa manjka še dodatnih 400.000 evrov. Ostali smo brez likvidnostnih sredstev za sezono. SZS je nato dobila 8. avgusta 400.000 evrov kredita."

Tudi po najemu kredita se zgodba o rdečih številkah po Križajevih besedah ni zaključila. "Počasi sem začel izgubljati pregled nad sredstvi. Konec oktobra smo opravili bilanco stanja, ki ni veliko drugačna kot tista ob zaključku lanske sezone, ob tem da večino denarja po novih pogodbah še nismo dobili. Pričelo se je negodovanje, saj trenerji niso dobivali rednih plač, tako kot je bilo to celo v zlati dobi našega smučanja, ko so funkcionarji dajali denar za delovanje. Vsi pa so bili tudi sedaj poplačani in nismo dolžniki podpisnikom pogodb. Hvaležen sem Ulagi, da so nam nordijci omogočili izpeljavo vseh programov treningov," je nanizal Križaj.

Veliko je bilo kritik trenerjev na račun opreme. "Zaradi teh kritik sem se dogovoril s kanadsko firmo, ki ima proizvodnjo na Kitajskem, ki je dodala še 100.000 evrov, vendar je dobava opreme zamujala, obenem pa tekmovalni dresi niso bili tako dobri, da bi zagotavljali vrhunske izide. Nato smo našli proizvajalca, ki je vrhunske drese delal v Švici. Zaradi omejitev dobav blaga iz Kitajske smo znova zašli v časovno stisko," je pojasnil Križaj in dodal, da imajo alpinci ta čas 32 sponzorjev in opremljevalcev.