To je kar 12,5 odstotka več kot so televizijske postaje morale odšteti pred štirimi leti v Avstraliji. Pri Mednarodnem olimpijskem komiteju si že zadovoljno manejo roke. Največji delež bo plačala ameriška NBC, ki je za TV pravice odštela 793 milijonov dolarjev. Evropsko združenje EBU, kamor sodi tudi slovenska nacionalna televizija, je odštelo 394 milijonov dolarjev. Že sami podatki pa povedo, da je prodaja TV pravic glavni vir prihodka MOK in posameznih prirediteljev OI.
Kar 49 odstotkov od prodaje TV pravic pripade gostitelju iger, 51 odstotkov pa si jih MOK deli s 35 olimpijskimi panožnimi športnimi zvezami in 202 olimpijskima komitejema, ki sta člana MOK.
MOK TV pravice prodaja od leta 1960, a so imele te pravice takrat le simbolični pomen. Za igre 1960 v Rimu je MOK namreč prejel vsega milijon dolarjev, za zimske igre v Squaw Valleyju pa 50 tisoč. Cena je močno poskočila s prvimi "komercializiranimi" igrami leta 1984 v Los Angelesu, kjer so morale televizije odšteti 287 milijonov dolarjev, v dveh desetletjih pa je cena skoraj desetkrat višja. MOK bo za pravice prenosov z zimskih iger v Torinu 2006 in letnih iger v Pekingu 2008 zaračunal 2,6 milijarde dolarjev (NBC 1,5 milijarde, EBU 578 milijonov). Boja za TV pravice pa s tem še ni konec. Za naslednji paket, zimske igre 2010 v Vancouvru in letne igre 2012 MOK načrtuje prihodke nad tri milijarde dolarjev, samo NBC pa bo odštel dve milijardi, EBU pa 746 milijonov dolarjev.
Maratonska trasa je zaključena
Načrtovalci atenskih olimpijskih iger so se te dni lahko razveseli tudi dolgo pričakovanega zaključka del na olimpijski maratonski trasi. 42 kilometrov dolga pot od Maratona do starega olimpijskega stadiona v Atenah z zgodovinskim nabojem velja za enega vrhuncev iger, ki pa je zaradi številnih zamudnih in dragih del, potrebnih na ozki in zanemarjeni trasi, organizatorjem povzročila nemalo sivih las. "Maratonska proga je eden od glavnih simbolov olimpijskih iger v Grčiji. Izjemno sem zadovoljen, da nam je to vendarle uspelo, počutim se, kot bi izgradil sebe," je pojasnil Giorgos Souflias, minister odgovoren za javna dela. Olimpijska trasa, na katero se bodo maratonci podali že ob sedmih zjutraj, bo nosila ime Phidipidesa, legendarnega maratonskega tekača, ki je leta 490 pr. n. št. iz Maratona v Atene po 42 kilometrih teka smrtno izčrpan ponesel novico o grški zmagi nad Perzijci.
