Novih držav, ki bi osvojile medaljo ni bilo, saj sta rojakinji srebrnega v moški tekmi Američana Bodeja Millerja osvojili preostali odličji. S samo dvema stotinkama zaostanka je drugo mesto zasedla Kirsten Lee Clark, bron pa je presenetljivo osvojila Jonna Mendes, ki je zaostala 15 stotink.
Slovenija v superveleslalomu ni imela predstavnic.
Avstrijsko-ameriški dvoboj, ki se je začel v prvi disciplini svetovnega prvenstva v alpskem smučanju, se je nadaljeval tudi v ženski tekmi iste discipline. Zaenkrat ga dobivajo Avstrijci, to pa zaradi žlahtnosti odličij, saj imata obe reprezentanci po tri medalje. Če smo pri slovenskih severnih sosedih nekaj takega pričakovali, pa so Američani presenečenje, čeprav je že dolgo časa jasno, da so na velikih tekmah vedno med najboljšimi.
Ženski superveleslalom lahko z eno besedo označimo kot tekmo, v kateri so glavne favoritinje povsem "pogorele". Dorfmeistrova je sicer sodila v širši krog tekmovalk, ki lahko posežejo po medaljah, toda strokovnjaki so glede na letošnje izide v svetovnem pokalu in glede na uvrstitve na velikih tekmovanjih več možnosti pripisovali drugim smučarkam. A te so povsem odpovedale, pritiski so očitno storili svoje. Za mnoge prva favoritinja Avstrijka Renate Goetschl se je morala zadovoljiti z osmim, njena rojakinja, svetovna prvakinja iz Vaila, Alexandra Meissnitzer s petim, dvakratna zmagovalka letošnjih tekem svetovnega pokala Francozinja Carole Montillet, ki je svoji domovini poskušala ubraniti naslov pokojne Regine Cavagnoud iz St. Antona, s 14., dvakratna svetovna prvakinja Italijanka Isolde Kostner z 18., njeni rojakinji, zmagovalka zadnje tekme v St. Moritzu Karen Putzer in olimpijska prvakinja Daniella Ceccarelli s 24. mestom oziroma izpadom, olimpijska podprvakinja Hrvatica Janica Kostelič pa z 19. mestom. Če tu upoštevamo še domače smučarke, ki so prav tako pričakovale veliko, se lahko vprašamo, kdo je sploh izpolnil pričakovanja.
Če imamo na eni strani poraženke, imamo na drugi tiste, ki so svoje realne želje presegle. Med te predvsem spadajo predstavnice Severne Amerike, ki imajo med prvimi šestimi kar štiri svoje smučarke. Pred njimi pa je vendarla predstavnica prve svetovne smučarke velesile. Dorfmeistrova se je po smuku iz St. Antona še drugič okitila z zlatom svetovnega prvenstva, v superveleslalomu pa je po Ulriki Maier (1989, 1991) in Meissnitzerjevi (1999) postala četrta Avstrijka z najžlahtnejšim odličjem. "To, da me niso šteli med glavne favoritinje, mi je dobro delo. Nisem čutila nobenega pritiska, prevozila progo tako, kot znam in rezultat je tu. Moja zmaga je res tesna, a zaradi tega nič manj zaslužena. Kolikokrat sem že jaz za malenkost ostala brez želene uvrstitve. Spomnimo se le superveleslalomu olimpijskih iger v Naganu, kjer je bila Picabo Street le za stotinko hitrejša. A tokrat se je obrnilo, zlato odhaja v Avstrijo in ne v ZDA. Kakšen začetek svetovnega prvenstva," je bila navdušena 29-letna branilka naslova v smuku, ki v ciljni areni v objemu prijateljice iz avstrijske vrste Brigitte Obermoser ni mogla skrivati solza, navdušeno pa je poljubljala tudi švicarski sneg.
Simpatični Američanki z medaljama okrog vratu tega nista počeli, kar pa še zdaleč ne pomeni, da se uspeha nista veselili. "Lepo je, da je sva kar dve na zmagovalnem odru. Bila sem že na nekaj svetovnih prvenstvih in dveh olimpijskih igrah, končno pa mi je uspelo osvojiti medaljo. Vedela sem, da sem za kaj takega dovolj dobro pripravljena, toda več sem pričakovala od smuka, v katerem sem v letošnji sezoni beležila boljše dosežke. V superveleslalomih pa sem vendarle tudi bila dvakrat četrta in lani na tem pobočju tretja, tako da mi samozavesti ni manjkalo. Mislim pa da je ključ uspeha v tem, da smo s trenerji dobro preučili progo in določili dobro linijo," je dejala 25-letna Clarkova, ki je tako kot njena rojakinja Mendeseva zabeležila svojo najboljšo superveleslalomsko uvrstitev nasploh.
