Skupina poslancev je vložila zahtevo za presojo ustavnosti zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Zakon posamezniku ne omogoča pravice do učinkovitega pravnega sredstva pred dokončno odločitvijo komisije, prav tako pa je tudi premalo določen pri vsebini in definiciji pojmov, je pojasnil vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko.
Pod zahtevo, ki so jo vložili v sredo, so se poleg celotnih poslanskih skupin SDS in NSi, podpisali tudi poslanec SLS Franc Pukšič, poslanec DL Bojan Starman, poslanec narodne skupnosti Roberto Battelli in vsi trije nepovezani poslanci. Kot je pojasnil Tanko, predlagajo, da ustavno sodišče zahtevo obravnava prednostno, prav tako pa predlagajo tudi zadržanje izvrševanja zakona do odločitve ustavnega sodišča.
Poročilo protikorupcijske komisije po Tankovih besedah ne bi smelo vreči sence dvoma na pravilnost in korektnost nadzora nad katerim koli funkcionarjem, a kaže se, da pri nekaterih funkcionarjih postopki niso bili vodeni korektno.
"Ugotovitve takega organa morajo biti jasne, nedvoumne in ne smejo biti namigovanja," je poudaril Tanko. A Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) se po njegovih besedah vedno skrije za dikcijo, da "obstaja tveganje za korupcijo". "Če nekdo nekomu preiskuje premoženjsko stanje, mora najbrž nedvoumno ugotoviti, ali je to korupcija ali ne," je prepričan Tanko.
"Take opredelitve protikorupcijske komisije so zelo podobne tistim, ki smo jim priča v sodnem postopku proti Janezu Janši v zadevi Patria," je pojasnil. Te so po njegovih besedah zgrajene na neki domnevi in potem se iz tega "naredi neka zgodba, sproži sodni postopek, ki se nikakor noče končati", na osnovi poročila protikorupcijske komisije pa se je sprožil plaz interpretacij in zahtev, ki imajo lahko tudi precej hude posledice, ne samo za osebo, ampak tudi za državo.
Tanko dodaja, da je tudi poslovnik KPK v neskladju z zakonom o upravnem postopku, zato predlagajo, da se razveljavi del ali cel zakon in poslovnik KPK.
Tanko: Komisija je presegla svoja pooblastila
S tem so se v SDS odzvali na ugotovitve KPK, ki je v primeru zaposlovanja Nike Janša in Tadeja Tanka ugotovila, da je šlo za koruptivno dejanje, saj so ju zaposlili mimo vrste. Tanko glede teh ugotovitev pravi, da so popolna bedarija, prav tako dodaja, da Plinovodi niso v večinski državni lasti. S tem naj bi KPK, po besedah Tanka, presegel svoje pristojnosti
Tanko pravi, da je bil njegov sin zaposlen v času Pahorjeve vlade in da Plinovodi niso v večinski državni lasti. Kot funkcionar DZ pa tudi sicer v nobenem primeru ne more vplivati na tako zaposlovanje, dodaja. Kot je poudaril Tanko, trditev protikorupcijske komisije v sklepnem delu poročila ne drži, saj se DZ "z neko gospodarsko družbo v taki ali drugačni državni lasti ne ukvarja in ne imenuje poslovodstva, zato tudi ni mogoče, da bi bilo tu karkoli spornega". To ugotovitev protikorupcijske komisije je tako Tanko označil kot "popolno bedarijo".
Tanko je izpostavil, da postopek o zaposlitvi njegovega sina ni bil drugačen od vseh predhodnih zaposlitev, da pa je zanimivo, da je KPK pod drobnogled vzel le dva in nato njuni zaposlitvi označil za koruptivno dejanje.
Tanko še dodaja, da ugovor podjetja Plinovodi kaže na to, da KPK uvodoma ni ugotovil nobenih nepravilnosti pri zaposlitvi njegovega sina, nepravilnosti so, po besedah Tanka, odkrili šele, ko je SDS zahteval nadzor nad premoženjem predsednika protikorupcijske komisije.
KPK: Komisija je delovala v okviru svojih pooblastil
"Poslanci, ki zakone sprejemajo, imajo po zakonu tudi pravico, da vložijo zahtevo za presojo ustavnosti," je v odzivu zapisala protikorupcijska komisija. Pri tem dodajajo, da v mnogih državah protikorupcijska zakonodaja postane problem takrat, ko se dotakne ljudi na položajih. Dodajajo pa, da se bo komisija do zahteve opredelila, ko in če bo k temu pozvana s strani ustavnega sodišča.
Poudarjajo pa, da so v primeru Plinovodi delovali v okviru svojih pooblastil. "Podjetje Plinovodi, d. o. o., katerega zakonita zastopnika sta Marjan Eberlinc kot glavni direktor in Sarah Jezernik kot namestnica glavnega direktorja (slednja od 24. 10. 2012 dalje), je podjetje v 100-odstotni lasti podjetja Geoplin, d. o. o. Podjetji Plinovodi, d. o. o. in Geoplin, d. o. o. sta po seznamu Ministrstva za gospodarstvo (sedaj Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo) podjetji, v katerih imajo država ali lokalne skupnosti večinski delež ali prevladujoč vpliv. Podjetje Plinovodi, d. o. o. v skladu s 4. točko 4. člena ZIntPK sodi v ”javni sektor" skladno s tem zakonom, poslovodne osebe podjetja pa imajo v skladu z 10. točko 4. člena ZIntPK status "uradne osebe"." Iz opisanega razloga so poslovodne osebe podjetja Plinovodi, d. o. o. po ZIntPK zavezanci za poročanje komisiji o premoženjskem stanju, kar sta poslovodni osebi (zapisani zgoraj) podjetja Plinovodi, d. o. o. tudi izpolnili, prav tako pa sta svojo obveznost poročanja o premoženjskem stanju izpolnili poslovodni osebi podjetja Geoplin, d. o. o.," pojasnjujejo v komisiji.
KOMENTARJI (993)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.