Špekulacije, da je Slovenija novi Ciper, pustile posledice

Potem ko je evroskupina v ponedeljek zjutraj dosegla dogovor o finančni pomoči Cipru, so se v tujih medijih pojavile špekulacije, da bi bila lahko naslednja država, ki bo prisiljena zaprositi za mednarodno posojilo, Slovenija. Takšne špekulacije imajo negativen vpliv na zahtevano donosnost na slovenske obveznice.

Donos do dospelosti slovenske desetletne obveznice je na sekundarnem trgu danes prvič po oktobru lani presegel mejo šestih odstotkov. Na elektronski borzi MTS je bil okoli 13.30 pri 6,10 odstotka, kar je za 0,84 odstotne točke nad izhodiščem. Kritične so sicer obresti nad sedmimi odstotki, saj po mnenju strokovnjakov državam ne omogočajo več vzdržnega zadolževanja.

Kaj pišejo o Sloveniji?

Bloomberg danes piše, da slovenske banke, kot je Nova Ljubljanska banka, iščejo rešitve za naraščajoča slaba posojila, ki predstavljajo že petino slovenskega bruto domačega proizvoda (BDP), zaradi česar so vlagatelji zaskrbljeni, da bo Slovenija naslednja v vrsti za pomoč. "Če bo vlada začela uresničevati načrt, se lahko na koncu izognejo prošnji za pomoč EU," je za Bloomberg povedal Lutz Roehmeyer iz družbe Landesbank Berlin Investment. "Če se ne bodo ganili in če ne bodo storili ničesar, mislim, da bomo imeli v nekaj mesecih naslednjo krizo v Sloveniji," je opozoril.

Lazlo Belgrado iz družbe KBC Asset Management pa je za Bloomberg dejal, da Slovenija "ni prevelika, da bi propadla, in ima nekaj problemov, ki so podobni Cipru". "Gospodarstvo je pred pokom pred Lehmanom postalo malenkost prezadolženo, banke pa se zdaj borijo s problemom slabih kreditov," je dejal.

Na spletni strani ameriške poslovne televizije CNBC je bilo medtem mogoče v ponedeljek brati mnenje Harryja Wilsona iz delovne skupine ameriškega predsednika Baracka Obame, da "je računanje na to, da bo Slovenija prisiljena zaprositi za pomoč, popolnoma napačno". Na CNBC so izpostavili, da ima Slovenija oz. "majhna država EU" za okoli sedem milijard evrov slabih posojil, kar predstavlja 20 odstotkov BDP. Opozorili so še, da država po navedbah Mednarodnega denarnega sklada potrebuje okoli tri milijarde evrov finančnih sredstev, slovenske banke pa milijardo evrov svežega kapitala. Več ...