Ligamenti, veziva, ovojnice (t. i. fascie) – vse to poznamo kot vezivna tkiva, ki kot vrečke ovijajo vsak naš organ in se med seboj povezujejo z vezivi in ligamenti. (Najbolj poznamo mišice, ki so obdane z mišično ovojnico. Ta se končuje z ligamentom, ki se pripenja na posebne dele kosti, sklepov (tudi kost je obdana z ovojnico t. i. pokostnico). Vezivno tkivo je tako najobsežnejši organ, ki povezuje najbolj odročne dele telesa med seboj v eno celoto.
Vezivna tkiva so sestavljena iz velikega števila vezivnih vlaken, ta iz velikega števila celic fibroblastov, ki proizvajajo beljakovinsko molekulo kolagen, ki daje vezivnemu tkivu nam tako dobro znano elastičnost in prožnost.
Lastnosti vezivnega vlakna:
a) Funkcija tekočega kristala – kolagenska vlakna so urejena v simetričnem vzorcu, saj so vse molekule kolagena orientirane vzporedno. To daje vezivnemu tkivu funkcijo tekočega kristala. Zaradi strukture, ki je enaka tekočemu kristalu, imajo kolagenska vlakna lastnost polprevodnika in tako lahko po vsem našem telesu prevajajo energijo (podobno električni napeljavi) in dražljaje oziroma informacije (kot internetna povezava). Kot polprevodniki tudi vezivna tkiva lahko prevajajo energijo, ojačajo dražljaje, filtrirajo informacije in jih prepuščajo le v eno smer. Vezivna tkiva ravno tako kot računalnik lahko procesirajo, obdelujejo podatke.
b) Vezivna vlakna imajo še lastnost piezoelektrične snovi (znani ročni vžigalniki), ki v trenutku, ko jih stisnemo/skrčimo, generirajo električni dražljaj, ki se nato prevaja po vsem telesu. Zato vezivna tkiva omogočajo življenjsko pomembno biološko komunikacijo v celici sami, med celicami, tkivi in organi.
Celica je ključna za nemoteno delovanje vezivnega tkiva
Z raziskavami kolagena so celični biologi odkrili, kako pomembna je povezanost vseh kolagenskih vlaken v eno celoto. Ta celota vezivnega tkiva nudi možnost shranjevanja in prevajanje energije. Nova dognanja tudi razložijo, zakaj lahko celice komunicirajo dražljaje veliko hitreje, kot so sposobne komunicirati dražljaje nevronske celice.
Celično ogrodje – vsaka celica vsebuje osnovni skelet (mikrotubule), ki ji omogoča trdnost in hkrati prilagodljivost. Celični skelet ali mikrotubuli so sestavljeni iz proteinov, ki se v eni uri lahko nekajkrat razgradijo in ponovno “sestavijo”. Ta lastnost mikrotubulov omogoča vsaki celici, da se hitro prilagaja spremembam v obliki ali prevodnosti. Mikrotubuli se tako ne razmnožujejo in obnavljajo samo ob celičnem razmnoževanju in obnovi, temveč tudi v času normalnega celičnega delovanja.
Ravno ta odkritja so znanstvenikom pokazala vzrok velike zmožnosti človeške elastičnosti in vzdržljivosti na fizični in psihični ravni. Nova odkritja tudi nakazujejo na vedno večji pomen in ključno vlogo vezivnega tkiva v nemotenem delovanju organizma kot ene celote.
Viri: povzeto po Oschman, James (2003), Energy Medicine in Therapeutics and Human Performance; Chen E. (2006, September), Journal of Accord Integrative Medicine; Savva, Savely (2006.september), Journal of Accord Integrative Medicine; Lipton,Bruce (2005),Quoted by Ardagh, Arjuna, The Translucent Revolution