Praznovanje tega dne, ki letos poteka pod sloganom Kri, darilo življenju. Hvala vam., je namenjeno izkazovanju zahvale ljudem, ki prostovoljno in brez plačila darujejo kri, še posebej tistim, ki kri darujejo dvakrat, trikrat ali celo večkrat letno.
Svoj dan pa so pred kratkim obeležili tudi slovenski krvodajalci, ki so si za svoj praznik - dan slovenskih krvodajalcev - izbrali 4. junij. Na ta dan leta 1945 so bile namreč konzervirane prve steklenice krvi 150 dajalcev krvi na oddelku za transfuzijo v okviru vojaške bolnišnice v Ljubljani. Osem let kasneje, leta 1953, pa je krvodajalstvo tudi v Sloveniji postalo organizirano na prostovoljnem dajanju krvi pod okriljem Rdečega križa (RK), ki vse odtlej redno organizira prostovoljne, neplačane in anonimne krvodajalske akcije na območju celotne države. Prvo krvodajalsko akcijo je tako na pobudo rudarjev pripravil občinski odbor RK v Zagorju, udeležilo pa se je je devet rudarjev.
Glavni organizator krvodajalstva v Sloveniji je organizacija RK s 56 območnimi združenji, ki skupaj z Zavodom RS za transfuzijsko medicino in transfuzijskimi oddelki v Sloveniji sodelujejo pri zagotavljanju nemotene oskrbe zdravstvenega sistema z varno krvjo. Slovenski RK vsako leto organizira približno 210 krvodajalskih akcij, in sicer po načelih brezplačnosti, prostovoljnosti in anonimnosti.
Krvodajalstvo v Sloveniji ostaja najbolj množična solidarnostna akcija državljanov, saj letno beležijo okoli 100.000 prijavljenih krvodajalcev, vsako leto pa zberejo približno 42.000 litrov krvi za potrebe slovenskega zdravstva. Največ, od 60 do 70 odstotkov vse darovane krvi potrebujejo v kirurških kliničnih oddelkih v ljubljanskem Kliničnem centru, predvsem za operativne posege in za zdravljenje bolnikov v intenzivni terapiji. Od leta 1953 so na krvodajalskih akcijah zabeležili že skoraj 4,3 milijona prijavljenih krvodajalk in krvodajalcev, ki so skupno darovali skoraj 1,6 milijona litrov krvi.
