Zveza društev diabetikov Slovenije SLODA, ki letos opozarja na okvaro ledvic, sicer enega izmed najpogostejših kasnejših zapletov sladkorne bolezni, bo danes izvedla več različnih akcij, s katerimi bo obveščala ljudi o tej bolezni. Osrednji dogodek bo slovesnost v kulturnem domu v Slovenj Gradcu pod častnim pokroviteljstvom bivšega predsednika države Milana Kučana in njegove soproge. Slovenske železnice pa bodo vsem, ki bodo s hitrim vlakom ICS potovali iz Ljubljane v Maribor, razdelile informativno gradivo o sladkorni bolezni.
Med drugim bo SLODA danes organizirala meritve krvnega sladkorja za poslance, pri tem pa se zgleduje po IDF, ki je na lanski svetovni dan diabetesa meril krvni sladkor poslancem v Evropskem parlamentu. Meritve bodo opravljale tudi lekarne, ki izvajajo program oskrbe pri sladkorni bolezni, predvsem lekarna Miklošič in Tabor v Ljubljani ter 12 enot gorenjskih lekarn. Zveza skupaj z radioamaterji iz Radomelj in Moravč že peto leto zapored organizira tudi akcijo, v kateri se bodo slednji s posebnim znakom S55T in S50G javljali na kratkih in ultrakratkih radioamaterskih valovih do nedelje.
Na 216 osnovnih in srednjih šolah po Sloveniji pa že potekajo tekmovanja v znanju o sladkorni bolezni, katerih namen je širjenje informacij o sladkorni bolezni, zdravi prehrani in gibanju med mladimi. Najboljši se bodo pomerili na državnem tekmovanju, ki bo 22. novembra na Gimnaziji Franca Miklošiča v Ljutomeru.
Diabetes je četrta najbolj pogosta kronična nenalezljiva bolezen na svetu in poleg bolezni srca in ožilja najpogostejši vzrok smrti. Število bolnikov s sladkorno boleznijo narašča - v svetu jih je namreč že 194 milijonov, v Sloveniji pa ima to bolezen 100.000 oseb. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) naj bi do leta 2025 njihovo število, predvsem v državah tretjega sveta, naraslo na 300 milijonov.
Sladkorna bolezen s svojimi zapleti povzroča hude posledice, kot so srčni infarkt, možganska kap, okvare ožilja in ledvic, slepoto, amputacijo okončin in invalidnost. Dejavniki, ki pomagajo pri preprečevanju te bolezni in izenačevanju pričakovane življenjske dobe sladkornih bolnikov z ostalimi, so pravilna prehrana, primerna telesna aktivnost ter opustitev kajenja in pitja alkohola.
Ta bolezen je bila prvič opisana že leta 1555 pr.n.št., zapis pa je vseboval tudi nekatera navodila za dieto. Sčasoma so prišli do spoznanja, da sladkorno bolezen s pravilno prehrano do neke mere lahko obvladujemo. Do temeljnega spoznanja je prišel Appolinaire Bouchardat, ki se je naučil določati glikozurijo. Med prusko-francosko vojno je namreč ugotovil, da je bila med obleganjem Pariza zaradi pomanjkanja hrane pri debelih ljudeh sladkorna bolezen bolje urejena, zmanjšalo pa se je tudi število bolnikov. Odkritje insulina leta 1921 ni dokončno rešila problemov v zvezi s sladkorno boleznijo, temveč je odprla nove. Bolniki so bili še vedno na dieti, treba pa jih je bilo naučiti samovbrizgavanja insulina.
