Možganska kap ne izbira

10. maja obeležujemo svetovni dan možganske kapi, ki je tretji najpogostejši vzrok smrti, takoj za boleznimi srca in ožilja ter rakom. V Sloveniji vsako leto možganska kap prizadene približno 4000 ljudi, v Evropi pa zaradi nje vsako leto umre kar 650.000 ljudi, so sporočili iz Združenja bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo Slovenije.

Možganska kap se lahko pojavi pri osebah vseh starosti, tudi pri otrocih. Pogostejša je pri moških. Tveganje je večje, če je možgansko kap utrpel kdo od staršev, starih staršev, sester ali bratov. Dejavniki tveganja, na katere lahko vplivamo, pa so povišan krvni tlak, kajenje, prekomerno uživanje alkohola, uživanje nekaterih drog, povišan holesterol, telesna nedejavnost in debelost.

Do možganske kapi pride takrat, ko kri ne more dotekati v kakšen del možganov. Če možgani ne dobijo kisika in hranil, ki jih potrebujejo, potem se možganske celice poškodujejo ali začenjajo odmirati. V kolikor se celice samo poškodujejo, se lahko včasih tudi obnovijo. Celic, ki pa odmrejo, ni več možno obnoviti. To pomeni, da je ta del možganov nehal pošiljati informacije v ostale dele telesa, ki kontrolirajo npr. govorjenje, miselnost ali hojo.

Obstajata dve glavni vrsti možganske kapi. Najbolj pogosta je ishemija, ki nastane zaradi krvnih strdkov ali zoženih arterij, ki dovajajo kri v možgane. Strdki preprečijo dotok krvi v določen del možganov in s tem preprečijo dobavo kisika in hranil možganskim celicam. Druga najbolj pogosta možganska kap hemoragija pa nastane takrat, ko pretrgana arterija povzroči krvavitve v možganih. Tudi v tem primeru se ustavi dotok kisika in hranil možganskim celicam.

Znaki možganske kapi so različni, odvisni so predvsem od tega, kateri del možganov je prizadet. Če je prizadeta leva polobla, pride do prizadetosti živčnih centrov, ki so locirani v levi polovici. V tem primeru ima bolnik prizadete vse višje živčne dejavnosti, kot so sposobnost za govor, računanje, pisanje in branje, to pa spremljata ohromelost in motnja občutka desne polovice telesa. Če je okvara v desni polovici možganov, je prizadeta leva polovica telesa. Okvara v zatilnem delu se kaže v obliki motenj vida. Okvara v čelnem delu možganov pa povzroči motnje osebnosti.

Eden najučinkovitejših načinov za preprečitev možganske kapi je obvladovanje krvnega tlaka z zdravo prehrano, zdravim življenjskim stilom in terapijo.