Humano dejanje po smrti

Ko je pred štirimi leti v javnost prišla novica, da ima vrhunska slovenska flavtistka Irena Grafenauer levkemijo, ki jo lahko pozdravijo le s presaditvijo kostnega mozga, se je več tisoč ljudi odločilo, da priskočijo na pomoč. Slovenci torej smo solidarni ljudje, ki sočloveku v stiski ne obrnemo hrbta. To se kaže tudi v vse večjem številu ljudi, ki so po smrti pripravljeni darovati svoje organe, da bi z njimi rešili nekomu življenje.

Direktorica javnega zavoda Slovenija - Transplant Danica Avsec je poudarila, da je število ljudi, ki v svojo zdravstveno kartico zapišejo, da želijo po smrti nekomu pomagati, še vedno pod promilom, vendar pa ta način opredelitve ni edini, zato je število vseh darovalcev težko sešteti. Ljudje lahko svojo željo namreč zaupajo ožjim sorodnikom ali pa podpišejo kartico Rdečega križa Sem darovalec. ''Pripravljenost ljudi pri nas torej vsekakor je, za realizacijo darovanja pa so seveda čisto druge okoliščine in pogoji, ki pa so odvisni predvsem od potenciala za možnost in izvedbo teh postopkov. Na tem področju smo v evropski zlati sredini,'' pravi Avseceva.

Bi radi postali darovalec?

Darovalec lahko postane vsak zdrav človek, ki je dopolnil 15 let in ni nosilec infekcijskih bolezni oziroma nima maligne bolezni, ki bi se lahko s presajenim organom prenesla na prejemnika. Svojo željo na kartico zdravstvenega zavarovanja (KZZ) zapišemo tako, da se zglasimo na enem od pooblaščenih mest z osebnim dokumentom in KZZ, kjer izpolnimo pristopno izjavo. Pooblaščena oseba nato preveri našo identiteto in overi pristopno izjavo. En izvod izjave s priporočeno pošto pošlje na Slovenija - Transplant, drugi izvod pa vrne opredeljeni osebi. V Slovenija - Transplantu podatke vpišejo v informacijski sistem ZZZS, pisni izvod izjave pa arhivirajo. Ko boste naslednjič potrdili KZZ, se bo podatek nevidno zapisal na kartico.

Če se vam ta postopek zdi preveč zapleten ali pa zamuden, se lahko odpravite do Rdečega križa, kjer izpolnite rdečo kartico Sem darovalec. Ta kartica sicer nima pravno formalnega značaja oporoke, vendar lahko tudi preko nje darujete svoje organe. Če pa si kasneje premislite in svojih organov ne želite več darovati, lahko svojo odločitev tudi prekličete. To lahko storite na istih mestih, kjer ste se opredelili za darovanje.

Kaj pa anonimnost?

Vsakemu človeku, ki se odloči, da bo daroval svoje organe, je omogočena popolna anonimnost. Za to informacijo ve le pooblaščena oseba, ki pa je dolžna varovati vse podatke. Na prejemnikovo željo, se lahko izda le spol in približna starost darovalca ter država, iz katere je prihajal. Svojci darovalca pa lahko o prejemniku izvedo le spol, starost in uspešnost presaditve. Drugi osebni podatki, ki bi razkrili identiteto tako darovalca kot prejemnika, pa ostanejo skriti.

Kraje organov in druge zlorabe

Bi radi postali darovalec, pa vas je strah, da bi vašo dobrosrčnost izkoristili ali vas pustili umreti, da bi dobili vaše dragocene organe? Naj vas ne skrbi. Podatek o darovanju je v času življenja namreč neviden. Šele po smrti ga lahko odčita pooblaščeni zdravnik – transplantacijski koordinator s svojo posebno profesionalno kartico. Nad vsemi postopki pa bdi tudi osrednji transplantacijski koordinator, ki ima posebno pooblastilo, da s predpisanimi dokumenti zagotavlja nadzor od darovanja do presaditve.

Humano dejanje

Odločitev o darovanju je vsekakor težka in o njej je potrebno dobro premisliti ter se o tem pogovoriti tudi s svojimi bližnjimi. Vsekakor pa je darovanje organov humano dejanje, ki lahko reši ne le eno, ampak več življenj.