Z zelo majhnim številom specialistov zdravimo redke bolezni

po članku sodeč smo čudo prirode. ko pa spoznaš zdravstveni sistem in npr. našega fakina vidiš pa da smo v črni luknji

Čakalne dobe so vsepovsod, največkrat zaradi slabe izkoriščenosti delovnega časa in opreme, kar je stvar vodstva, ki ne zna narediti reorganizacije, ki je še iz časov socializma, pravtako privilegiji. Nujno potrebno je v te ustanove na vodilna mesta spraviti menedžerje, zdravniki pa naj delajo, za kar so usposobljeni. Žalostno je tudi to, da brez veze in poznanstva ne prideš daleč, kvečjemu prej v grob. Pohvaliti moram delo onkološkega instituta, kjer se res trudijo, saj je vsaka zamuda lahko usodna za pacienta. Tja pošiljajo tudi paciente iz drugih bolnišnic, ko ugotovijo da sami ne znajo več kako naprej, kar je pravtako usodno za paciente, ker časa za popravnega ni. Čas od postavljene diagnoze in začetka zdravljenja je življenjskega pomena, tu pa te čakalne vrste lahko dobesedno ubijejo.

Če se kje čaka, je to v Ljubljani. Marsikje drugje je odnos zdravstvenega osebja bistveno dugačen in bolj prijazen do ljudi...

in zato je treba zdravnikom in medicinskim sestram, ki delajo v razmerah, ki so daleč daleč za evropskimi standardi zmanjšati plače. pa policistom, ki niso dosti na boljšem, tudi. če bi primerjali plače in razmere v javnem sektorju z razvitimi državami, bi ugotovili, da imamo mi pravzaprav zelo zelo učinkovito javno upravo in javne uslužbence. neučinkovitih je samo tistih 10% na vrhu.