Dejstvo je, da se z motnjami spanja, ki ga ne more nadomestiti nobena telesna dejavnost, pitje kave ali drugih poživilnih pijač, srečuje vsak tretji človek. Motnja spanja pomeni, da je zaradi spanja ponoči moteno funkcioniranje preko dneva, pojasnjuje vodja ambulante in laboratorija za motnje spanja na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo na UKC Ljubljana prof. dr. med. Leja Dolenc Grošelj.
Poznamo kar 90 različnih motenj spanja
Po mednarodni klasifikaciji motenj spanja (ICSD 2014) poznamo kar 90 različnih motenj. Najpogostejša je kronična nespečnost, s katero se sooča do 20 odstotkov odrasle populacije, in jo večinoma zdravi osebni zdravnik. Kronična nespečnost pomeni, da vsaj trikrat na teden ne moremo zaspati, da se ponoči prebujamo, da se nam to dogaja najmanj tri mesece in da imamo zaradi tega težave čez dan.
Motnja spanja (nespečnost) je lahko simptom anksioznosti, depresije in če posledično prihaja do slabega spanja, stalnih skrbi in slabega razpoloženja, je zdravljenje takega bolnika v domeni psihiatra. Gre za motnjo spanja, ki je simptom neke druge psihiatrične bolezni, depresije. To psihiater ali družinski zdravnik zdravi z antidepresivi.
Potem pa je tu sklop različnih hipersomnij, ki povzročajo hudo prekomerno dnevno zaspanost: motnje gibanja v spanju, za katerimi trpi osem odstotkov odrasle populacije (različni motorični dogodki med spanjem, diferencialna diagnoza z epilepsijo), pa motnje dihanja v spanju, ki pestijo šest odstotkov ljudi (od pavze dihanja zaradi zapore v zgornjih dihalih do centralnih motenj dihanja ob srčnem popuščanju, možganski kapi …), cirkadialne motnje spanja, ki so vezane na nereden ritem budnosti in spanja zaradi dela v izmenah, nočnega dela ali pa samo neurejenega ritma. Lahko so vezane tudi na različne psihiatrične bolezni, na internistične bolezni, razne motnje srčnega ritma ...
Motenj spanja je res veliko, opozarja Dolenc Grošljeva, pomembno je, da ko bolnik o njih poroča osebnemu zdravniku, ta že izključi druge možne vzroke iz okolja, naredi osnovne laboratorijske preiskave (izključi slabokrvnost, pomanjkanje železa, moteno delovanje ščitnice …) in potem, če meni, da je to potrebno, pacienta pošlje v specialistično ambulanto za motnje spanja in budnosti.
Vzroke za motnje spanja iščejo v spalnem laboratoriju
Tam se po besedah strokovnjakinje trudijo, da pri pacientih, ki jih imajo tako veliko, da presegajo čakalne dobe, ne zdravijo samo simptomov, pač pa poiščejo vzrok motenega spanja in budnosti ter ga zdravijo etiološko – torej ga odpravljajo. Pri tem si pomagajo s preiskavami, kot sta aktimerija in polisomnografsko snemanje spanja.
"Pacienta najprej pregledamo v ambulanti, da vidimo, kakšen sum imamo in se potem dogovorimo, ali potrebujemo slikovno diagnostiko, laboratorijske preiskave in morebitno nadaljnje snemanje. Če sklenemo, da potrebujemo nočno polisomnografsko snemanje, to pomeni, da pacient prespi v laboratoriju, asistent pa pri spečemo preiskovancu različne fiziološke parametre. Zvečer, ko pacient pride v laboratorij, mora tehnik vedeti, katere elektrode naj mu namesti, kaj bomo snemali, ali bomo s snemanjem nadaljevali čez dan ali več dni … skratka, imeti moramo neko jasno postavljeno diagnozo oz. sum. Bolniki, najpogosteje tisti z nespečnostjo, ki menijo, da potrebujejo nočno snemanje, so pogosto razočarani, ko jim povemo, da tega ne bomo delali, ker to nima nobenega smisla, saj bodo v laboratoriju še slabše spali. Če sumimo, da so za nespečnost krivi različni faktorji, kot so stres, depresija, anksioznost, potem iskanje drugih možnih organskih vzrokov nima nobenega smisla," pojasnjuje Dolenc Grošljeva.
Dvajset odstotkov vseh prometnih nesreč je posledica zaspanosti
Pomanjkanje spanja ima lahko hude posledice, kot je povečano tveganje za nastanek srčno-žilnih obolenj, diabetes, visok krvni tlak, oslabitev imunskega sistema, presnove itd.
Posledica zaspanosti je tudi kar petina prometnih nesreč. Zaspani najpogosteje vozijo odrasli med 18. in 29. letom, moški pogosteje kot ženske, moški pa tudi pogosteje zaspijo za volanom. "Odpiranje okna in poslušanje radia ali glasbe med vožnjo ne pomaga zmanjšati zaspanosti, zato udeležencem v prometu priporočamo, da takoj, ko začutijo zaspanost, ustavijo vozilo na počivališču ter si privoščijo 15 do 20 minut spanja ter dve skodelici kave, preden nadaljujejo pot," svetuje Dolenc Grošljeva, ki je tudi nekdanja predsednica Slovenske skupine za spanje.
"Od letošnjega leta imamo nov zakon za voznike motornih vozil, ki ne dovoljuje vožnje – ne profesionalne in ne amaterske – ljudem, ki imajo motnje dihanja v spanju s prekomerno dnevno zaspanostjo, in teh je veliko. Na spletni strani MZZ smo objavili seznam zdravnikov po regijah in podatke, kam se takšnega bolnika lahko napoti, da bo diagnostika čim prej stekla. Naš namen je bolnike z motnjami dihanja in posledično prekomerno dnevno zaspanostjo prepoznati, jih zdraviti in jih vrniti nazaj v delovno okolje ter na cesto."
Na vprašanje, ali so torej motnje spanja ozdravljive, Dolenc Grošljeva odgovori: "Nekatere so ozdravljive, druge pa lahko zdravimo. Tako, kot celo življenje zdravimo visok krvni pritisk ali sladkorno bolezen, zdravimo tudi motnje dihanja v spanju, periodične gibe udov, narkolepsijio in druge oblike hipersomnije. To pomeni, da bolniki jemljejo zdravila in s tem kvalitetno živijo dalje. Z nekaterimi omejitvami, seveda. Takšen človek lahko čez dan dobro funkcionira, ne more pa na primer delati kot pilot letala ali delati v nočni izmeni."
Rek 'te nosi luna' nima prav nobene povezave z luno
Za motnje spanja so lahko krive telesne ali duševne motnje, ali pa zgolj slaba higiena budnosti in spanja. Vzrok za slabo spanje je lahko resna bolezen, posledice zlorabe zdravil ali drog, ali pa različni vplivi okolja.
Kljub vsesplošnemu prepričanju v to, pa na naš spanec nima prav nobenega vpliva luna. "Luna sama ima vpliv samo zaradi povečane osvetljenosti ponoči, zaradi česar bi posledično lahko slabše spali. Zato naj ljudje takrat pač spijo v zatemnjenem prostoru," svetuje Dolenc Grošljeva.
In tudi hoja v spanju, za katero pravimo, da nas "nosi luna", sploh ni vezana na luno, pač pa na globoko spanje. Gre za motorične dogodke v globokem spanju. "Če se to osebi dogaja več kot trikrat na teden in če se ob tem oseba sama poškoduje ali če poškoduje partnerja, je to patološko. Prvo, kar svetujem takšnemu človeku, je, naj spi ob zaprtem oknu in zaprtih balkonskih vratih. Iz bližine postelje naj odstrani vse ostre in nevarne predmete, in naj ima na tleh neko preprogo, da ob morebitnem padcu ne pride do poškodbe. Če pa kljub temu prihaja do poškodb, potem v somnološkem laboratoriju opravimo polisomnografsko snemanje, izključimo, da ne gre za frontalno epilepsijo med spanjem, in ga v primeru parasomnije lahko simptomatsko zdravimo z zdravili, ki zmanjšujejo globoko spanje. Zelo pomembno je tudi, da imajo te osebe enak ritem spanja vse dni, saj pomanjkanje spanja posledično poveča globoko spanje in s tem verjetnost za to parasomnijo."
V laboratoriju so na primer že obravnavali pacienta, ki je imel tako močne nočne strahove, da je skočil čez balkon. In potem so tu še žive sanje, ki pa se ne dogajajo v globokem spanju, pač pa v REM fazi spanja. Obravnavali so na primer bolnika, ki je tako živo sanjal, da v stanovanju gori, da je skozi okno skoraj vrgel otroka, torej je bil nevaren tudi drugim, ne samo sebi.
Pri nas za motnje spanja še ni dovolj posluha
Dolenc Grošljevo je nevrologija od nekdaj zanimala, nad somnologijo, razmeroma mlado medicinsko vedo o spanju in motnjah spanja, pa se je navdušila med poletno prakso v francoskem Montpellierju. Kot prva je somnologijo leta 1994 pripeljala v Slovenijo in danes ponosno pove, da so eden od akreditiranih evropskih in vodilnih centrov v tem delu Evrope.
"Problem je samo še v tem, da avtoritete v zdravstvu ne prepoznajo, da so motnje spanja nevarne, da neozdravljene motnje vodijo v kardiovaskularne bolezni, da so neprepoznane motnje dihanja v spanju nevarne za možgansko kap, srčni infarkt in nenadno smrt v spanju. Vse te motnje spanja se lahko predhodno diagnosticira in uspešno zdravi. Američani so že desetletja nazaj pokazali, da se zdravljenje motenj spanja splača, saj pravočasno zdravljenje zmanjša obolevnost, bolniški stalež in smrtnost, ampak pri nas tega enostavno še nismo doumeli," zaključi.
