
Branje e-pošte vpliva na vsesplošno slabše razpoloženje. Če smo, ko pridemo iz službe, še vedno zaskrbljeni zaradi z delom povezanih zadev in potem še beremo službeno e-pošto, smo pod pritiskom tudi v prostem času in ne le v službi. Pravzaprav smo lahko pod stresom še preden zjutraj dobro odpremo oči in še preden sploh vstanemo iz postelje.
Zazvoni budilka. Prevalite se na drugo stran in zagrabite telefon. S priprtimi očmi gledate v svetlobo, ki prihaja iz ekrana in tako se začne: pregledovati začnete obvestila, sporočila in e-pošto.
Že več raziskav je pokazalo in dokazalo, da je prebiranje e-pošte izven delovnega časa lahko psihološko uničujoče, toda nova raziskava, objavljena v Journal of Occupational Health Psychology uradno potrjuje, da zaposleni, od katerih se pričakuje, da so ves čas na voljo, tudi ko niso v službi, doživljajo povišano raven stresa.
Psihologi hamburške univerze so prosili 132 ljudi iz 13 različnih delovnih okolij, da v obdobju osmih dni vsak dan izpolnijo vprašalnik. Med temi osmimi dnevi so morali biti štiri izmed njih ves čas na razpolago za delovne obveznosti, štiri pa ne. Polovici sodelujočih v raziskavi so odvzeli tudi vzorce sline, na podlagi katerih so izmerili raven kortizola (hormona, ki se izloča v stresnih situacijah).
Rezultati so pokazali, da so v času, ko so morali biti dosegljivi, ljudje imelo povišano raven kortizola in so poročali, da so pod stresom. Čeprav to ni presenetljivo, je zanimivo to, da so imeli posamezniki tudi, ko niso bili primorani biti fizično prisotni na delovnem mestu, imeli precej povišano raven kortizola.
Zakaj je temu tako? Kriv je vaš pametni telefon in današnja kultura, ki vedno bolj briše mejo med delom in prostim časom. Avtorji raziskave so zapisali, da dosegljivost izven delovnega časa in službena komunikacija v prostem času uničujeta dobro počutje. Kar ni presenetljivo, saj se ljudje vedno redkeje "odklopijo" od dela, in tako tudi med svojim prostim časom čutijo pritisk, povezan z delom in se ne morejo sprostiti.

Zakaj torej to počnemo?
Američani so znani deloholiki. Sodeč po Organizaciji za ekonomsko sodelovanje in razvoj, ameriški delavci oddelajo okrog 1.788 ur na leto, za njimi so Japonci s 1.735 urami na leto. Mnogo Evropejcev dela manj. Francozi 1.489 ur, medtem ko Nemci delajo 1.388 na leto.
To je daleč od slike prihodnosti, ki si jo je ekonomist Maynard Keynes predstavljal za nas. Napovedal je, da bomo dosegli stopnjo industrializacije, ki bo vplivala na to, da bo prosti čas postal bolj dosegljiv in to do točke, ko bomo ljudje delali le 15 ur na teden. A smo dosegli vse prej kot to. Verjamemo, da uživamo svoj prosti čas in se sproščamo, medtem pa v resnici z enim očesom spremljamo televizijski ekran, z drugim pa na pametnem telefonu sledimo dogodkom na časovnicah družbenih omrežij in aplikacijam, vključno z e-pošto.
Profesor na teksaški univerzi Marcus Butts in njegova sodelavka Wendy Boswell sta junija opravila raziskavo, v kateri sta se osredotočala na čustvene učinke, ki jih prinašajo e-sporočila, ki jih prejmemo izven delovnega časa.
"Preučevali smo ton elektronskega sporočila in čas, ki so ga osebe porabile za odgovor," je povedal Butts. "Če prejmete sporočilo, ki ima negativen prizvok, vas to razjezi. Jeza pa vpliva na možnost osredotočanja in to nam preprečuje, da bi se ukvarjali z drugimi stvarmi," je dodal. Z drugimi besedami, e-sporočilo – še posebej negativno – vam lahko (v najboljšem primeru) uniči cel večer.
A na svetu obstajata dve vrsti ljudi, dodaja Butts. Obstajajo "ločevalci", ki ohranjajo jasno mejo med delom in zasebnim življenjem. V skladu s tem izven delovnega časa ne odgovarjajo na elektronska sporočila.
Obstajajo pa tudi "združevalci", ljudje, katerim se delovno in zasebno življenje v veliki meri prepleta in odgovarjajo na sporočila ob vseh možnih urah. Slednji so pod večjim stresom, začutijo ga vsakič, ko se pojavi znak za novo prejeto sporočilo.
Ne glede na to, nelagodje in tesnoba, ki ju s sabo prinese e-sporočilo, "ni dobra", pravi Butts. "Zaradi elektronskih sporočil na namenjate pozornosti in ne se ukvarjate z drugimi stvarmi v zasebnem življenju," je dodal.
KOMENTARJI (7)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.