Če otrok odrašča s hišnim ljubljenčkom, to zanj najbrž pomeni določeno prednost, kajne?
Res je. Otroci, ki odraščajo s katero koli hišno živaljo - kuža je seveda najboljši - so bolj komunikativni, bolj prijazni do ljudi, njihov odnos je bolj pozitiven. Ko je kuža bolan, ga je treba peljati k zdravniku, se z njim drugače igrati... Tako se otrok zave, da je tudi z bolnim človekom potrebno drugače ravnati. Tudi ko kuža ostari, se spremeni, ne igra se več tako hitro in intenzivno, ravno tako kot, na primer, starejši ljudje.
Kaj pa se zgodi, ko ima mlad par že nekaj časa psa, potem pa ta dobi konkurenco – dojenčka?
To je lahko kar težavno. Lahko pride do tega, da kuža postane po pasje ljubosumen in težaven, a ne v tem smislu, da bi kar prežal na otroka, ampak lahko kuža zelo trpi. Velikokrat se zgodi, da psa spodijo iz sobe, v kateri je dojenček, starša se zbojita, da bi otrok zaradi psa zbolel. A če pes nima zunanjih in notranjih zajedalcev, otrok od njegove družbe ne bo zbolel. Tudi če pes dojenčka poliže, ne bo nič narobe, saj vemo, da je pasja slina antiseptična.
Kako prepoznamo pasjo ljubosumnost?
Že po tem, da pes spremeni svoje vedenje, se drži nekje v kotu, je žalosten in se počuti osamljenega. To se lahko zgodi, že če ga dvakrat grdo spodimo stran ali iz sobe, v kateri je dojenček.
V videu na Bibaleze.si pa si oglejte, kaj nam je o tem, kakšni psi so primerni za otroke in kako psa pripraviti na prihod dojenčka povedal kinolog Jože Vidic.
KOMENTARJI (8)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.