Depresija ni le bolezen odraslih, ampak za njo zbolevajo tudi mladostniki in otroci. V Sloveniji naj bi za depresijo bolehalo od deset do petnajst odstotkov adolescentov. V mladostništvu doživljajo otroci veliko sprememb, tako na telesni kot na psihični ravni. Vstop v odraslost, osamosvajanje, izoblikovanje samopodobe, identitete in velika pričakovanja od nejasne prihodnosti so razpotja, zaradi katerih število obolelih z depresijo vse bolj narašča.
Danes je depresija najpogostejša psihična bolezen, za katero trpi že skoraj vsak peti posameznik, statistike pa se še slabšajo, saj je družba storilnosti in vse večjih pritiskov vse bolj stresna tako za starejšo populacijo kot tudi za mlade. V okolju, kjer se preveč poudarja pomen zunanjosti, je na hudi preizkušnji identiteta mladih. Prav zaradi tega kažejo raziskave duševnega zdravja prebivalstva zaskrbljujoči trend, po katerem za depresijo zbolevajo vse mlajši ljudje.
Slovenski otroci niso izjema
Krovne nacionalne raziskave, ki bi se ukvarjala samo z duševnim zdravjem mladostnikom, že nekaj časa ni bilo, so pa bila ta vprašanja vključena v mednarodno raziskavo, ki jo je Inštitut za varovanje zdravja (IVZ) izvedel leta 2010. Kot izsledke raziskave med enajst, trinajst in petnajst let starimi šolarji povzema Helena Jeriček Klanšček z IVZ, je večina mladih – 87 odstotkov zadovoljnih z življenjem in večina – to je 80 odstotkov dosega rezultat, ki kaže na majhno verjetnost težav v duševnem zdravju.
"V slovenski raziskavi iz leta 2010 smo se usmerili na doživljanju občutkov depresivnosti med mladostniki v zadnjih dvanajstih mesecih pred anketiranjem. Ugotovili smo, da večina – skoraj 70 odstotkov fantov in deklet ni imelo občutkov depresivnosti, med tistimi pa, ki so jih imeli – to je skoraj 30 odstotkov, pa je bilo 36 odstotkov deklet in skoraj 22 odstotkov fantov," pravi Jeriček Klanščkova.
Kljub temu delež otrok in mladostnikov, ki zbolevajo za depresijo in potrebujejo za lajšanje težav tudi zdravila, iz leta v leto narašča.
Najstniška depresija
Najstniška populacija je med najbolj ranljivimi. Če je bila depresija pri otrocih pred dvajsetimi leti popolna neznanka, so prav mladi tisti, pri katerih se trend obolevanja slabša. Spremenile so se razmere v socialnem okolju in osnovne potrebe po druženju, zdravi cilji, pričakovanja in odgovornost niso samodejno izpolnjeni, zato otroci in mladi pogosteje posegajo po nadomestkih in podobah, po katerih je jasno, kako naj bi srečni ljudje izgledali, zveneli, živeli in uresničevali svoje življenjsko poslanstvo. Velikokrat pa to ni niti preprosto niti možno. K najstniški depresiji vodijo družbena zavrnitev, družinski pretresi in neuspeh v šoli ali delu.
Kopiči se krivda, ki jo kopičijo v sebi in valijo na druge, zagrenjenost in notranja praznina, ki vodi v čustveno otopelost. Iz tega se porodijo občutki manjvrednosti, razdražljivost, jeza, ki jo lajšajo nad bližnjimi, s kritičnostjo, nesprejemanjem, sarkazmom in psihičnimi zlorabami pa obračunavajo s svetom okoli sebe, nemalokrat pa ranijo in dvignejo roko tudi nad seboj.
Pogoste so tudi samopoškodbe, s katerimi izražajo mladi svojo notranjo bolečino, z ranami pa poskušajo najti svojo notranjo psihično katarzo in ventil za lajšanje psihične napetosti. Psihična izčrpanost in slabost se prenese tudi na telo. Depresivne mučijo bolečine, slabosti, ki pa nimajo pravega vzroka. Pogosto jih bolita glava in želodec, čutijo mravljince po telesu, slabo jim je. Čutijo, da je njihovo telo oslabljeno, nimajo več take moči, kot so jo imeli, čutijo, da jim primanjkuje energije. Manj se gibljejo, ker je sleherno gibanje naporno, pade pa tudi motivacija za ukvarjanje s stvarmi, ki so jih nekoč radi počeli.
Otroci in mladostniki začnejo zanemarjati osebno higieno, vseeno jim je, kakšni so videti. Lahko postanejo agresivni in uporniški: izostajajo od pouka, pobegnejo od doma, se spuščajo v nevarne stvari. Posameznik ne zmore več normalno delovati v svojem okolju, bodisi v šoli bodisi v odnosu z vrstniki in družino ter zato škoduje sebi in okolici. To je čas za alarm, ki kaže na razvoj resnih psihičnih motenj in nemalokrat depresije, zato je treba poiskati strokovno pomoč.
'Popravite mi otroka'
Zdravljenje z zdravili lahko le začasno odpravi posledice, simptome, ne pa vzroka, zato je priporočljiva tudi psihoterapija, skozi katero bo mladostnik s pomočjo terapevta odpravil nezavedne vzroke, ki so pripeljali do takega stanja. Otrok, ki je napoten k psihiatru, ta pa prepozna bolezensko stanje, bo stopil na pot zdravljenja. Pri blagi obliki depresije zadostuje psihoterapija, hudo izraženo depresijo pa je treba zdraviti v kombinaciji z antidepresivi. Včasih je za začetek treba jemati zdravila, da se stanje stabilizira.
Mladostnikov manj, a porabijo več zdravil
Prav poraba zdravil pa v zadnjih letih narašča, poudarja Silva Pečar z IVZ. Po podatkih, ki jih beležijo in analizirajo vsakih pet let, narašča v celoti izdaja predpisanih receptov z antidpepresivi, nekoliko manj kot pri celotni populaciji pa narašča uporaba antidepresivov med mladostniki, starimi med 15 in 19 let.
"V letu 2001 je bilo mladostnikom od 15 do 19 let predpisano 1.834 receptov (0,97 odstotka vseh receptov z antidepresivi), v letu 2006 2.543 receptov oziroma 0,73 odstotka vseh receptov z antidepresivi in v letu 2011 2.991 receptov oziroma 0,62 odstotka vseh receptov z antidepresivi," pravi Pečarjeva. Podatek sicer ne pove veliko, a če k statistikam dodamo dejstvo, da število mladostnikov upada, je skrb več kot le na mestu.
KOMENTARJI (59)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.