VIDEO: Po ugrizu klopa povsem ohromel: 'Bal sem se, da nikoli več ne bom hodil'

Ste vedeli, da letno za klopnim meningoencefalitisom zboli okrog 250 Slovenk in Slovencev? Ta podatek nas po stopnji obolevnosti uvršča v svetovni vrh, na kar opozarja tudi Svetovna zdravstvena organizacija. Številka pri lymski boreliozi, ki jo prav tako prenaša klop, je še večja, saj naj bi letno zanjo zbolelo okoli 6000 oseb. Medtem ko se pred klopnim meningoencefalitisom (meningitisom) lahko zaščitite s cepivom, se pred boreliozo ne morete, a so lahko zapleti pri prvem bistveno težji, o čemer pričata tudi zgodbi dveh bolnikov, ki sta preživela klopni meningoencefalitis. Herman Čater je potreboval kar 10 let, da je okreval in znova zaživel. Stanko Martinjak se po več mesecih na intenzivni negi in skoraj letu dni na invalidskem vozičku s posledicami okužbe še vedno sooča.

Zaradi okužbe ohromel: 'Bal sem se, da nikoli več ne bom hodil'

"Če bi vedel, kaj lahko povzroči klopni meningoencefalitis, če bi koga s temi težavami prej spoznal, bi se takoj zaščitil, tako pa o zaščiti do okužbe sploh nisem razmišljal," svojo zgodbo začenja Stanko Martinjak, ki se je z virusom okužil poleti 2012 na domači kmetiji. Imel je enega klopa, ga varno odstranil, nato pa mesto ugriza še nekaj časa opazoval, a ker ni bilo nobenega madeža, kmalu pozabil na vbod. Šele dobre tri mesece po ugrizu so se pojavile težave, ki so se v zelo kratkem času stopnjevale, tako da je moral v bolnišnico. "Imel sem občutek, da se me loteva gripa," pravi Martinjak, ki je prvo pomoč poiskal v jeseniški bolnišnici, od tam pa so ga napotili na Infekcijsko kliniko v Ljubljani, kjer so potrdili, da gre za okužbo s klopnim meningoencefalitisom.

"Dan in pol po diagnozi sem padel v komo, v kateri sem bil kar 10 dni," pripoveduje Martinjak. Njegovi družini so zdravniki takrat rekli, da obstaja resna možnost, da se iz kome sploh ne bo zbudil, tako hudo je bilo. A se je. "Ko sem se zbudil iz kome, sem vedel vse, saj je bila glava dobro, bil pa sem povsem negiben," pripoveduje in dodaja, da je na intenzivni negi ostal kar 110 dni. Takrat ga je bilo zelo strah, da nikoli več ne bo hodil. V mesecih, ko je ležal v bolniški postelji, je izgubil skoraj 30 kilogramov in povsem oslabel.

Da je lahko začel z rehabilitacijo na Inštitutu URI Soča, je moral vsaj dve uri presedeti na invalidskem vozičku, kar je bil za povsem oslabljenega Stanka zelo zahteven podvig. Ko mu je to uspelo, je februarja 2013 zapustil bolnišnico in odšel v Sočo, kjer je začel rehabilitacijo. Pravi, da je bilo zelo naporno, saj se je moral znova naučiti hoditi. To mu je uspelo s pomočjo fizioterapevtov in aparatur. V Soči je bil pet mesecev in pol, na invalidskem vozičku pa skoraj leto dni.

Bolezen je Stanku Martinjaku pustila trajne posledice, zaradi katerih je sedaj invalidsko upokojen. A upanje, da se bo njegovo stanje še popravilo, ostaja, saj zdravniki menijo, da se lahko stanje popravi tudi sedem let po izbruhu bolezni. "Moje zdravljenje je sicer končano," pripoveduje Stanko, ki se je s svojo boleznijo težko sprijaznil. Koliko napredka še lahko doseže, bo pokazal čas, a dejstvo je, da mu morajo pri veliko vsakdanjih opravilih še vedno pomagati člani družine.

Če bi vedel, kako hude posledice povzroča klopni meningoencefalitis, bi se prej cepil, pravi. To ni bil njegov prvi ugriz klopa, a je bil ta zanj usoden. Ko so njegovi sorodniki in znanci videli, da prebolela bolezen pusti trajne posledice, so se tudi oni odločili za cepljenje, k njemu pa poziva tudi Stanko.

Herman Čater pet let po okužbi in zahtevni rehabilitaciji znnova pod oblaki

Da se da dobro okrevati po tej hudi bolezni, pa je živi dokaz Herman Čater, ki je na osnovi svoje izkušnje in na prigovarjanje sedaj že pokojnega zdravnika specialista infektologa Janka Lešničarja iz celjske bolnišnice svojo izkušnjo opisal v knjigi z naslovom Ne odreci se sanjam. Knjiga je namenjena vsem, ki jih zadene huda zdravstvena preizkušnja in jih čaka težka pot do ozdravitve. Njegova zgodba pa je spodbuda vsem, ki izgubljajo upanje na tej poti.

S klopnim meningoencefalitisom se je okužil maja 1985 med tekmovanjem v letenju z zmaji na Tolminskem. Na trebuhu je odkril dva klopa, ki ju je odstranil, že dva dni pozneje pa je opazil, da se z njim nekaj čudnega dogaja. Bil je prepričan, da se ga loteva viroza, zato je šel k zdravniku, ki mu je svetoval počivanje. "Zjutraj, ko sem hotel iti v službo, sem po hrbtu začutil iglice. Imel sem občutek, da bom izgubil zavest, ko sem se bril, pa sem videl kar pet glav v ogledalu," pripoveduje Čater. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer so mu diagnosticirali klopni meningoencefalitis, nato pa ga zaradi akutnega slabšanja stanja odpeljali na Infekcijsko kliniko v Ljubljani. "Potem sem počasi začel toniti v nezavest. Koma je trajala kakšnih 13 dni. Ko sem se zbudil, sem se zavedel, da sem še živ, česar sem se zelo razveselil," pripoveduje. Imel je paraliziran zgornji del telesa, zato je po dveh mesecih v bolnišnici odšel na rehabilitacijo v Zdravilišče Laško.

"Vsako noč sem sanjal, da sem povsem v redu, ko sem se prebudil, pa se je bilo težko soočiti z resnico," pripoveduje Čater, ki je skoraj leto dni ostal v zdravilišču. "Ker sem dobro napredoval, so me začeli spodbujati tudi zdravniki in terapevti. Začel sem uporabljati tudi vizualizacijo in avtogeni trening," kar mu je bilo v veliko pomoč. Nato je nadaljeval s terapijami v celjski bolnišnici, vsak dan po 6 ur. Zdravniki so bili nad njegovim napredkom presenečeni in navdušeni. Kot pravi, mu je bila v veliko pomoč tudi akupunktura.

Čater vsem, ki jih ugrizne klop, svetuje: "Ključno je, da se dobro opazujete. V času inkubacije je nujno, da čim bolj mirujete, počivate, saj najbolj ohromijo tiste mišice, ki so takrat močneje obremenjene." Cepljenje je edina prava zaščita v primeru klopnega meningoencefalitisa, opozarja Čater, ki svetuje tudi podporno zdravljenje z akupunkturo. "Če bi vedel, kaj me čaka, bi se zagotovo dal cepiti. Slovenija je med najbolj ogroženimi državami v Evropi glede klopnega meningitisa, ljudje se pa zelo slabo cepijo. Upam, da bo to prišlo do ljudi, do njihove zavesti, da bodo rekli, da je lepše imeti normalno življenje, kot pa takšno izkušnjo, ki se lahko konča tudi s smrtjo," pravi Čater.

Na poti do ozdravitve pa ga je poleg družine motivirala tudi ljubezen do letenja in fotografiranja. Čeprav je utrpel hude posledice okužbe, je pet let po izbruhu bolezni znova poletel - tokrat z jadralnim padalom, kar mu je dalo nov zagon. "Prevzel me je nepopisen občutek veselja, da sem po petih letih spet sam v zraku. To so bile sekunde večnosti," so besede, s katerimi je Čater v svoji knjigi opisal to doživetje. "Treba je biti pozitiven, nekaj narediti za svoje zdravje in ne zgolj čakati na pomoč," sporoča Čater, ki si je življenje obogatil tudi s fotografiranjem. Ljubezen do narave in fotografije je združil in ustvaril fotografske opuse, ki so poželi številne prestižne mednarodne nagrade. Tudi to so bili mejniki in spodbude, ki so mu vlivali moč na poti do ozdravitve.

Kaj sploh je klopni meningoencefalitis?

Klopni menigoencefalitis je virusna bolezen osrednjega živčevja, ki se prenaša z ugrizom okuženega klopa. Bolezen ogroža predvsem ljudi, ki se v obdobju aktivnosti klopov zadržujejo v naravnih žariščih bolezni. Bolezen lahko povzroči tudi smrt, a k sreči zgolj v enem do dveh odstotkov primerov. Sta pa naša sogovornika ena od tistih 5 do 10 odstotkov bolnikov, ki zaradi bolezni doživijo ohromitve telesa. Kar tretjina obolelih ima trajne posledice.

Več primerov med starejšimi, zbolevajo tudi otroci

Med zbolelimi je vedno nekaj več moških kot žensk, struktura po spolu pa ostaja iz leta v leto skoraj nespremenjena. Tveganju okužbe so izpostavljeni ljudje vseh starostnih skupin, v zadnjih letih pa naraščajo starostno specifične incidenčne stopnje pri starejših. Leta 2013 je bilo več kot dve tretjini zbolelih starejših od 45 let, zbolela sta tudi dva otroka mlajša od pet let in 30 otrok v starosti od 5 do 14 let.

Kakšni so znaki ukužbe?

Prvi znaki klopnega meningoencefalitisa so zelo podobni gripi in se običajno pojavijo sedem do štirinajst dni po okužbi. Pri človeku se lahko pojavijo utrujenost, slabo počutje, bolečine v mišicah, vročina in glavobol, pozneje lahko nastopijo še visoka temperatura, močan glavobol, slabost in bruhanje, lahko celo nezavest in smrt.

Okužba pusti trajne posledice, lahko povzroči tudi smrt

Bolezen običajno poteka v dveh fazah in lahko pusti trajne posledice, kot so glavobol, zmanjšana delovna sposobnost, zmanjšana sposobnost koncentracije, pareze, pa tudi ohromelost, navajajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

Najbolj učinkovit ukrep za zaščito pred klopnim meningoencefalitisom je cepljenje, cepivo pa je varno in učinkovito. Če ste okužbi izpostavljeni pri delu, je za vas cepljenje obvezno. Prav tako je cepljenje priporočeno vsem osebam od enega leta starosti naprej, ki se gibljejo ali živijo v območju, kjer je klopni meningoencefalitis endemičen.

Največja obolevnost v kranjski regiji in na Koroškem

Primere klopnega meningoencefalitisa vsako leto beležijo v vseh regijah, najvišja obolevnost pa je vsako leto v kranjski regiji in na Koroškem.

V Sloveniji so okuženi klopi predvsem v gozdovih Gorenjske in Štajerske, nekoliko manj pa na Notranjskem, Kočevskem in novomeškem območju. V zadnjem času opažajo tudi okužbe na območjih, ki v preteklosti niso veljala kot posebno okužena. Zato ni mogoče točno začrtati okuženega območja in ne omejiti cepljenja le na ta območja, še navajajo na NIJZ.

V Evropi je znanih več naravnih žarišč klopnega meningoencefalitisa. Okuženo območje se razprostira od Skandinavije čez Poljsko, Nemčijo, Češko, Slovaško, Avstrijo, Madžarsko, Slovenijo in Hrvaško.

Klopa lahko dobite tudi na domačem dvorišču

Pomlad je čas, ko se naše aktivnosti selijo na prosto. Nevarnost okužbe s klopi traja včasih že od februarja pa vse do novembra. Klopi na nas prežijo v gozdovih in drugih predelih, saj se nahajajo predvsem v gozdni podrasti, v grmovju vlažnih mešanih gozdov, v travi in celo na domačem vrtu. Klopi prezimijo v listju, v skorji drevesnih debel in površinskih zemeljskih plasteh. Brž ko se temperatura tal poviša, postanejo aktivni. Do nadmorske višine 600 metrov je klopov veliko, v višjih legah jih je manj.

Aktivnost klopov in njihovih razvojnih stopenj je odraz klimatskih nihanj. Mila zima in vlažna pomlad ojačata dejavnost klopov.

Kako preprečimo ugriz klopa?

Na sprehodih in izletih v naravo se je treba pred klopi zaščititi. Najbolje s primernimi oblačili, pri katerih je čim več kože pokrite (dolge hlače, dolgi rokavi, škornji, ruta). Oblačila naj bodo svetle barve, da klopa na oblačilih lažje opazimo. Lahko se namažemo tudi z repelentom, katerega vonj odganja klope. Po vrnitvi iz narave natančno pregledamo telo, se stuširamo in umijemo glavo. Oblačila dobro skrtačimo, če so pralna, jih operemo. Če pri pregledu telesa opazimo klopa, ga čimprej previdno odstranimo.

Najučinkovitejša zaščita je cepivo

Idealno je, da se cepite še preden postanejo klopi aktivni, cepljenje pa je zelo priporočljivo in učinkovito. Proti klopnemu meningoencefalitisu se lahko cepijo vsi odrasli in otroci, ki so starejši od enega leta. Izjeme so osebe z akutno vročinsko boleznijo in osebe s hudo alergično reakcijo po predhodnem odmerku cepiva ali s hudo alergijo na jajčne beljakovine.

Cepljenje je v treh odmerkih, priporočljivo pa je, da se cepljenje s prvima dvema odmerkoma opravi v zimskih mesecih z enomesečnim razmakom, da se vzpostavi zaščita pred boleznijo še pred aktivnostjo klopov. Tretji odmerek sledi čez 9 do 12 mesecev, nato pa so potrebni poživitveni odmerki, prvi čez tri leta, kasneje pa na pet let.

Če se za cepljenje odločite pozneje, na primer v poletnih mesecih, je priporočljivo dobiti drugi odmerek cepiva že dva tedna po prvem, da čim prej dosežemo zaščitni nivo protiteles, še navajajo na NIJZ. En odmerek cepiva vas bo stal okoli 30 evrov, včasih pa v določenih regijah, kjer je večja obolevnost, ponujajo tudi popust na cepivo, zato se pred cepljenjem pozanimajte o vseh možnostih.