
"Vir zla" sicer niso le tisti, ki imajo v rokah gumb za nastavljanje temperature, ampak se klimatskih naprav drži izvirni greh, ki jih je zaznamoval že ob njihovem nastanku, pravi študija. Standardi hlajenja in ogrevanja delovnega okolja so bili namreč postavljeni na primeru energije, ki jo telo za metabolizem porablja v stanju mirovanja. In to v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, konkretno na primeru 40-letnega moškega, ki tehta 70 kilogramov.
V praksi pa seveda ljudje niso standardizirane lutke istih dimenzij, zato so temperature v klimatiziranih okoljih pogosto neprijetne za ljudi, ki odstopajo od tega modela, še posebej za ženske, ugotavlja vodja raziskave Boris Kingma, biofizik in nizozemske univerze v Maastrichtu.
Kingma je s sodelavci preučeval fiziološke odzive 16 poletno oblečenih žensk, ki so delale v klimatiziranih prostorih. Merilni instrumenti v prostoru so računali porabo kisika in produkcijo ogljikovega dioksida pri ženskah. Merili so tudi temperaturo njihove kože ter temperaturo in zračno vlago v prostoru.
Ugotovili so, da so izmerjene vrednosti metabolizma pri ženskah mnogo nižje od tistih pri 40-letnemu moškemu. Kot pojasnjujejo, so ženske običajno nižje, lažje in imajo v telesu več maščobnih celic od moških, ki so bili prototip za priporočene nastavitve klimatskih naprav. Maščobne celice sicer proizvajajo manj toplote od mišičnih celic, pojasnjujejo. Študija tako pritrjuje že več prejšnjim, da je udobna temperatura prostora za ženske približno 3 stopinje višja kot za moške.

Izpad prihodkov zaradi slabše delovne storilnosti
Slabe klimatske razmere v delovnem okolju sicer ne prinesejo le nadležnega pritoževanja delavcev in spore med njimi glede primernih nastavitev toplote, ampak predvsem odnašajo prihodke podjetja, pa svari študija univerze Cornell.
Ta ugotavlja, da v temperaturno ugodnem delovnem okolju količina napak pri delu pade za 44 odstotkov, delovna storilnost pa se poveča za 150 odstotkov.
»Standardne nastavitve hlajenja in ogrevanja delovnih prostorov bi tako po novem morale upoštevati, da gre pri tistih izpred desetletij pravzaprav za spolno diskriminacijo,« pravijo raziskovalci iz Maastrichta, ki v članku, ki je bil objavljen v strokovni revij Nature Climate Change, predlagajo uvedbo novih standardov.
Se sprašujete, zakaj ste poleti bolni? Najbrž je kriva klimatska naprava!
Potem ko so se v zgodnjem obdobju njihovega obstoja ukvarjali predvsem z njihovimi koristmi, se v zadnjih letih vse več ljudi sprašuje tudi o škodljivih zdravstvenih vplivih klimatskih naprav.
Tako te po nizu študij ugotovljeno povzročajo respiratorne težave, piše International Journal of Epidemiology, ki navaja, da klimatske naprave in centralni prezračevalni sistemi stavb v prostor prinašajo mikroorganizme in plesni, ki se zadržujejo v njih, ti pa povzročajo težave z dihali in krepijo težave ljudi, ki trpijo za astmo, bronhitisom ali kroničnimi respiratornimi boleznimi. Okužen zrak tudi povzroča poslabšanje stanje ljudi s kardiovaskularnimi težavami.
Kot najbolj pogoste težave, ki jih zaposlenim povzročajo klimatske naprave, pa International Journal of Epidemiology navaja glavobol, kronično utrujenost, otrdel vrat, težave z dihali, očmi in razdraženo kožo.
KOMENTARJI (30)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.