Vas zanima, v kako zdravi občini živite? Odgovore razkriva projekt Zdravje v občini

Vas je kdaj zanimalo, kako zdravi so prebivalci vaše občine? Zdaj imate priložnost, da s pomočjo spletne aplikacije na spletni strani obcine.nijz.si preverite podatke za vašo občino. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je namreč predstavil projekt Zdravje v občini, ki prikazuje zdravstveno stanje ljudi v slovenskih občinah. Kot kažejo podatki, so občine v vzhodnem delu Slovenije v povprečju v slabšem položaju od občin na zahodu.

Na NIJZ opozarjajo, da okolje, v katerem ljudje bivajo in delajo, pomembno vpliva na njihovo zdravje, slovenske občine pa se po kazalnikih zdravja pomembno razlikujejo. "S prikazom zdravstvenega stanja želi NIJZ spodbuditi različne deležnike na lokalni ravni, zlasti odločevalce, pri njihovih aktivnostih za promocijo in krepitev zdravja svojih prebivalcev. Izdelki 'Zdravje v občini' so namenjeni pregledu ključnih kazalnikov zdravja v občinah v primerjavi s slovenskim in regionalnim povprečjem," pravi Ada Hočevar Grom z NIJZ.

Pri pripravi aplikacije so upoštevali različne kazalnike zdravja (prebivalci in skupnost, dejavniki tveganja za zdravje, preventiva, zdravstveno stanje in umrljivost), podatke pa so pridobili iz več virov (NIZ, Fakulteta za šport Univerze v Ljubljani, Onkološki inštitut, Javna agencija za varnost v cestnem prometu, Inštitut RS za socialno varstvo, Ministrstvo za finance RS in Statistični urad RS). Za vsako občino so oblikovane tudi tematske karte s prikazi kazalnikov, kratka publikacija ter tabela s podatki za vse občine, upravne enote in statistične regije. Podatki v spletni aplikaciji bodo vsako leto posodobljeni in dopolnjeni z novimi javnozdravstvenimi vsebinami, relevantnimi za vse občine, opozarjajo na NIJZ in dodajajo, da so v letošnjem letu predstavljene vsebine s področja uporabe alkohola, telesne aktivnosti in debelosti.

Na zahodu bolj zdravi kot na vzhodu

Podatki so razkrili, da so občine v vzhodnem delu Slovenije v povprečju v nekoliko slabšem položaju od občin na zahodu države. Sicer na razlike v zdravju vplivajo socialno-ekonomski dejavniki (izobrazba, dohodek, zaposlenost), kultura in etnična pripadnost, sistem zdravstvenega varstva, ki se odraža v dostopnosti do kakovostnih in varnih programov preprečevanja bolezni, zdravljenja in rehabilitacije, ter življenjski slog v povezavi z vpetostjo posameznika v ožjo socialno mrežo, njegove bivalne in delovne razmere ter dostopnost do osnovnih dobrin in storitev, opozarjajo na NIJZ.

Glede na kazalnike projekta Zdravje v občini prebivalci svoje zdravje kot dobro ocenjujejo v razponu od 75 do 41,5 odstotkov (od najboljše do najslabše občine). Razpon bolniške odsotnosti zaposlenih prebivalcev se giblje od 8,5 do preko 20 koledarskih dni od najboljše do najslabše občine, odzivnost v Program Svit pa je od najboljše do najslabše občine v razponu od 78 do 44 odstotkov.

Največ bolniških odsotnosti zaposlenih je v nekaterih občinah Štajerske in Koroške statistične regije. V slednji je tudi največ visoko tveganega opijanja oseb, starih 15 let in več. Po možganskih kapeh v starosti od 35 do 84 let prednjači Pomurje, kjer je tudi največ prekomerno prehranjenih otrok.

NIJZ je za vsako slovensko občino pripravil tudi kratko publikacijo s prikazom ključnih kazalnikov zdravja, tveganega vedenja, preventivnih aktivnosti, ki so jim dodane aktualne javno-zdravstvene vsebine in kratek vsebinski opis zdravstvenega stanja v občini. Prikaz je po njenih besedah namenjen pregledu 35 ključnih kazalnikov zdravja v občini v primerjavi s slovenskim povprečjem. Zbrane so tudi tematske karte s prikazi kazalnikov. Hočevar Gromova je poudarila, da želijo s tem prikazom zdravstvenega stanja spodbuditi različne deležnike na lokalni ravni, zlasti odločevalce, pri njihovih aktivnostih za promocijo in krepitev zdravja svojih prebivalcev.