Srčni infarkt je posledica zapore koronarne arterije in prekinjenega dotoka kisika. Del srca, ki ostane brez oskrbe s kisikom, je poškodovan. Če traja zapora dovolj dolgo, propade. Propadli del srčne mišice imenujemo srčni infarkt. Gre za dolgotrajen in napredujoč proces pri katerem otrdijo žilne stene.
"Verjetnost, da bo nekoga doletel srčni infarkt, se močno povečuje s starostjo. Pomemben je tudi spol. Ženske zbolevajo približno 10 let kasneje kot moški, ker jih pred spremembami, ki vodijo v infarkt, vsaj delno ščitijo spolni hormoni. Sladkorna bolezen je zelo močan dejavnik tveganja, še zlasti če nivo sladkorja v krvi ni zadovoljivo urejen z dieto in zdravili. Arterijska hipertenzija, zlasti neurejena, močno poveča verjetnost možganske, pa tudi srčne kapi. Močan dejavnik tveganja je kajenje. Tudi pasivno kajenje poveča verjetnost infarkta. Tveganje za infarkt se poveča pri neaktivnih in debelih osebah, pri tistih, ki imajo zvišan holesterol v krvi, ter pri osebah, ki so v pogostih stresnih okoliščinah. Zelo pomembna je tudi družinska nagnjenost k srčno-žilnim boleznim," pravi kardiologinja Nadja Ružič Medvešček.
Kakšni so znaki srčnega infarkta in kako krepiti svoje zdravje, da do tega ne pride, pa si preberite v članku Vam grozi srčni infarkt? Prepoznajte znake! na spletni strani Vizita.si.
KOMENTARJI (7)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.