V priljubljenih nemških pivih našli pesticid, ki lahko povzroča raka

Nemški Okoljski inštitut iz Münchena je analiziral vzorce 14 najbolj prodajanih nemških piv. Odkrili so, da prav vsi vzorci vsebujejo sledi pesticidov. V pivih so našli sledi domnevno rakotvornega pesticida glifosat.

Analizirali so piva znamk Krombacher, Oettinger, Bitburger, Veltins, Beck's, Paulaner, Warsteiner, Hasseröder, Radeberger, Erdinger, Augustiner, Franziskaner, König in Jever. Najvišjo koncentracijo pesticida so našli v pivu Hasseröder – namerili so kar 29,74 mikrograma pesticida na liter piva.

Najmanj pesticidov je bilo v bavarskem pivu Augustiner, kjer so namerili 0,46 migrograma pesticida na liter piva. A tudi ta količina kar štirikrat presega zakonsko dovoljeno mejo te kemične snovi, ki velja za pitno vodo in znaša 0,1 mikrograma na liter.

Nekatera od omenjenih nemških piv se prodajajo tudi v Sloveniji. V pivu znamke Krombacher so denimo odkrili 2,99 mikrograma glifosata na liter piva, v Erdingerju je bila koncentracija 2,92 mikrograma na iter piva, v pivu znamke Beck's pa 0,5 mikrograma pesticida na liter piva. 

'Morali bi spiti 1000 litrov na dan, da bi imelo posledice na zdravje ljudi'

Rezultati bi lahko močno zamajali ugled nemške pivovarske industrije. Združenje nemških pivovarjev (BIR) sicer zagotavlja, da ugotovitve inštituta niso nič drastičnega in da takšni rezultati ne pomenijo nobenega tveganja za zdravje ljudi. "Da bi se to poznalo na zdravju ljudi, bi moral posameznik spiti okoli 1000 litrov piva dnevno," pravijo v Združenju.

NIJZ: Pitje piva z ostanki glifosata ne predstavlja tveganja za zdravje 

Ali je pitje takšnega piva nevarno za zdravje in kakšno nevarnost sploh povzroča omenjeni pesticid, smo povprašali tudi slovenski Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Tam so nam odgovorili, da v državah Evropske skupnosti (ES) znaša sprejemljivi dnevni odmerek glifosata za kratkotrajno in dolgotrajno peroralno izpostavljenost 0,5 mikrogramov na kilogram telesne mase na dan.

"Če bi odrasli s telesno maso 60 kg dnevno popil 1 liter piva, ki vsebuje 30 mikrogramov glifosata, bi bil izpostavljen 0,0005 mg glifosata/kg telesne mase, kar je tisočkrat manj od sprejemljivih odmerkov. Pitje piva z ostanki glifosata ne predstavlja tveganja za zdravje potrošnikov zaradi izpostavljenosti glifosatu, vendar ne gre pozabiti, da uživanje več kot 0,5 l piva/dan lahko predstavlja tveganje za zdravje zaradi vnosa etilnega alkohola," pravijo v NIJZ. 

Kako se je pesticid znašel v pivu?

Nemški okoljski inštitut, ki je analiziral vzorce piva, predvideva, da se je pesticid v pivu znašel preko hmelja ali žitaric, ki so ene glavnih sestavin za izdelavo te alkoholne pijače. Zato je pivovarnam izdal opozorilo, da podrobno preučijo, kako se je pesticid znašel v pivu, in poskrbijo, da ga v prihodnje ne bo.

Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin prav tako poudarja, da je ključna informacija, preko katerih surovin se je snov vnesla v pivo. "Surovine, ki se uporabljajo pri proizvodnji piva in lahko vsebujejo glifosat kot posledico rabe fitofarmacevtskega sredstva, so: žita (običajno ječmen), hmelj in voda. Glede nato, da je glifosat totalni herbicid in se običajno na kmetijskih rastlinah ne uporablja (ker to pomeni uničenje), je zanimiva visoka vrednost ostankov pri ječmenu, ki dejansko predstavila velik del surovine za proizvodnjo piva," so zapisali.

V nekaterih državah sicer glifosat uporabljajo za izsušitev rastlin. "To pomeni, da rastlino pred spravilom tretirajo s herbicidom, kar pomeni pospešitev zorenja in enakomerno zrelost v času spravila rastlin," pravijo na Upravi za varno hrano. Tako pa bi se lahko pesticid znašel tudi v pivu.

Nasprotujoči si pogledi na (ne)varnost glifosata

Glifosat je pesticid, ki ga proizvaja kontroverzna ameriška korporacija Monsanto. Lani ga je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) označila za potencialno karcenogeno snov. A Evropska agencija za varnost hrane (Efsa) je zaključila, da "glifosfat ne predstavlja nevarnosti za ljudi", kar pa so številni raziskovalci označili za "znanstveno nesprejemljivo" trditev.

Raziskava iz leta 2014 poroča o pomembni povezanosti med limfomom B celic in izpostavljenostjo glifosatu. Prav tako sumijo, da bi lahko omenjeni pesticid škodil hormonskemu sistemu in povzročal neplodnost.

V začetku letošnjega leta je Efsa ravno zaključila z rutinsko ponovno presojo glifosata. Julija lani pa je Mednarodna agencija za raziskavo raka (IARC), ki deluje pri Svetovni zdravstveni organizaciji, glifosat razvrstila v 2A skupino rakotvornosti, kar pomeni, da je glifosat verjetno rakotvoren za človeka. 

Po tej uvrstitvi so strokovnjaki posameznih držav članic znova pregledali epidemiološke študije tveganja pri tem pesticidu, v katerih so ugotovili "nekoliko povečano tveganje za razvoj ne Hodgkinovega limfona (NHL), ki je vrsta raka krvotvornih organov in bezgavk, multiplega mieloma in glioma. Tveganje je bilo blago povečano v posameznih študijah kot tudi v meta-analizi vseh študij za NHL". A te študije so pomanjkljive, saj so bili "preiskovanci izpostavljeni več sredstvom za zaščito rastlin hkrati", in "so bili izpostavljeni pripravkom, ki vedno vsebujejo tudi dodatke", pravijo v NIJZ.

Monsantu se sicer licenca za prodajo tega pesticida na evropskem trgu izteče poleti. Evropska komisija pa nato morala znova preverjati, ali je ta proizvod varen za uporabo v Evropski uniji ali ne.