V dveh mesecih se je število darovalcev organov povečalo za petkrat

16. januarja letos se je začela kampanja "Ne čakaj, postani darovalec" za osveščanje o pomembnosti darovanja organov in tkiv. Po prvih dveh mesecih kampanje so odzivi tako strokovne kot splošne javnosti odlični. V primerjavi z enakim časovnim obdobjem lani se je število opredelitev v januarju in februarju povečalo za več kot petkrat.

Analize kažejo, da smo Slovenci, tudi zaradi slabše informiranosti, podpovprečno opredeljeni o darovanju organov. Število bolnih, ki čakajo na presaditev, vztrajno narašča, darovalcev po smrti ali za časa življenja je premalo. 3. marca letos je bilo tako na čakalnem spisku za presaditev organov registriranih 181 bolnikov. Pacienti na srce v povprečju čakajo 177 dni, na jetra 77 dni in na ledvico 300 dni. Žal je to prepogosto predolgo.

Alida Bevk: 'Imam lastno izkušnjo in želela bi ljudi spodbuditi k razmišljanju ali odločitvi

Pomena osveščanja in informiranja o darovanju organov in tkiv se zavedajo tudi mnogi znani Slovenci, ki so kot ambasadorji podprli kampanjo. Med njimi so raper Trkaj, izjemni paraolimpijski plavalec Darko Đurić, kolesar Primož Roglič in igralki Saša Pavček in Alida Bevk. Slednja je bila že od študentski let darovalka organov, v življenju pa se je znašla tudi na strani prejemnikov organov, zato strah, čakanje in upanje pacientov, ki potrebujejo presaditev, doživlja zelo osebno. "Akcijo sem podprla, ker imam lastno izkušnjo, o kateri lahko res avtentično govorim. In če s tem lahko še koga spodbudim k razmišljanju ali odločitvi, bo zame največji uspeh," je povedala.

Danica Avsec, direktorica Zavoda RS za presaditve organov in tkiv Slovenija-transplant, je izrazila močno podporo kampanji in je nad rezultati kampanje navdušena. "Zdravljenje s presaditvijo je v Sloveniji zelo uspešna metoda zdravljenja pri dokončni odpovedi organa, kadar so ostali pristopi zdravljenja izčrpani. Vendar pa se vsakodnevno pri zdravljenju soočamo s pomanjkanjem organov, zato bi se želela v imenu stroke in imenu vseh čakajočih na organe in tkiva zahvaliti agencijama AV studio in IPPR za izpeljavo kampanje, ki bo nedvomno pripomogla k boljšim pogojem in možnostim pacientov."

Kampanja je dokazala, da je s pravim pristopom osveščanja možno v kratkem času premakniti miselnost in dejanja ljudi v pravo smer na poti do boljše in bolj solidarne družbe. 

Kako postanete darovalec?

Vsakdo, ki želi postati darovalec, lahko svojo odločitev izrazi pri pooblaščeni osebi na prijavnih mestih v zdravstvenem zavodu, nekaterih lekarnah, na nekaterih območnih enotah Rdečega križa, so zapisali na spletni strani Slovenija-Transplanta. S seboj mora imeti osebni dokument in kartico zdravstvenega zavarovanje. Izpolni poseben obrazec, pristopno izjavo, pooblaščena oseba preveri identiteto darovalca in jo s podpisom potrdi. Izjavo pošlje v priporočeni pošiljki na Slovenija-transplant.

Odločitev posameznika, da po smrti daruje svoje dele za potrebe zdravljenja s presaditvijo, je zapisana v sistemu zdravstvenega zavarovanja. Opredelitev posameznika se v ustrezno zaščiteno bazo podatkov pri ZZZS zapiše v Slovenija-transplantu na osnovi izpolnjene pristopne izjave, pravijo na organizaciji.

Podatki o opredeljenosti za darovanje so dostopni izključno pooblaščenemu zdravniku transplantacijskemu koordinatorju, ki je v vsaki bolnišnici odgovoren za področje darovanja po smrti. Dostop do podatkov o darovanju po smrti je mogoč le s posebnim računalniškim programom in z uporabo za to določene profesionalne kartice. Vsak državljan lahko preveri svoje podatke osebno na Slovenija-transplantu.

Darovanje organov je popolnoma anonimno, zato prejemnik v nobenem primeru ne more dobiti osebnih podatkov o svojem darovalcu, prav tako tudi darovalčeva družina ne more izvedeti osebnih podatkov prejemnika oziroma prejemnikov. Izvedo lahko le to, ali je bil organ presajen.