Irene Vilar pravi, da je bila včasih “zasvojena s splavom“. To se je začelo, ko je bila stara 16 let, in je trajalo do njenega 33. leta starosti. Med zanositvami in splavi je nekajkrat poskušala narediti tudi samomor. Sedaj, pri 40 letih, je uspešna književnica in ponosna mati dveh hčera, petletne Lorette in dve leti mlajše Lolite.
Splav kot upor
Vilarjeva je bila čudežni otrok. Na newyorško univerzo se je vpisala že pri 15 letih. Leto kasneje se je zaljubila v 50-letnega učitelja književnosti in se kasneje z njim tudi poročila. S tem pa se je začela tudi njena nenavadna odvisnost. Njen mož je ostro nasprotoval temu, da bi kdaj imela otroke. Hvalil se je, da njegova razmerja nikoli ne trajajo več kot pet let, in ji rekel, da otroci samo ubijejo spolno slo.
Vilarjeva se je temu uprla tako, da je “pozabila“ jemati kontracepcijske tabletke. Ko je dobila menstruacijo, je bila razočarana, ko je zanosila, je bila strta, obenem pa je čutila tudi veselje. Vendar je vsakokrat splavila, da je mož ne bi zapustil. Ali je on za njene splave vedel, ni razkrila.
Napisala knjigo
O svoji zasvojenosti je napisala knjigo, v kateri je opisala tudi, kako je nanjo vplivalo težko otroštvo. Njena babica je bila 25 let politična zapornica, mati pa je pred hčero in možem naredila samomor. Ko je bila Vilarjeva stara osem let, je njena mati skočila iz drvečega vozila. Malčica je bila prešibka, da bi jo lahko zadržala. Njena brata sta kasneje postala heroinska odvisnika, ona se je zatekla k splavom.
Vendar je to obdobje njenega življenja na srečo končano. Sedaj je ponovno poročena. Vzgaja svoji hčeri in otroka svojega drugega moža. Pravi, da ji je materinstvo odprlo oči. Sedaj se ne strinja več s tem, da bi morala vsaka ženska imeti možnost izbire, da prekine svojo nosečnost, vsaj ne iz tako sebičnega razloga. Načrtuje tudi drugo knjigo, tokrat o materinstvu.
KOMENTARJI (19)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.