Ne le v Črni gori, tudi na Hrvaškem se je odstranjevanje uši končalo tragično

Na spletnih forumih smo zasledili kar nekaj nasvetov, ki si jih starši delijo, ko je govora o odstranjevanju uši in gnid. Nekateri prisegajo na naravne preparate in lasišče spirajo s kisom ali pa ga mažejo z oljem oziroma z mešanico olja in meda. Drugi so bolj naklonjeni kemiji. Tako nekateri predlagajo barvanje las z barvo z amoniakom, drugi otrokom mažejo lasišče s petrolejem, svetujejo celo pasji šampon in – kar je še posebej nevarno – uporabo biopipsa in celo praška DDT (pantakan). Slednji je pri nas že dolgo prepovedan, zato sklepamo, da gre bolj za obujanje spominov na stare načine boja z ušmi. A vseeno je treba poudariti, da je otrokovo zdravje na prvem mestu, zato premislite, kaj boste uporabili. Zavedati se je tudi treba, da uši povzročajo srbenje in otroci si zato spraskajo lasišče. Agresivni preparati pa na ranjeni koži lahko povzročijo hude, pekoče bolečine.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so jasni: nobeno od teh sredstev ni primerno, bodisi ker ni preizkušeno, bodisi ker ni primerno za humano uporabo (DDT, Biopips, petrolej). "Najpogostejše napake, ki jih starši delajo, so uporaba sredstev, ki niso dokazano učinkovita (kis, petrolej, različna eterična olja in podobno), ter nedoslednost pri postopku razuševanja," so še dodali.

Ta je dolgotrajen, bližnjice ni, postopek pa je treba čez sedem do deset dni ponoviti. "Preventivne uporabe repelentov proti ušem, še preden otrok dobi uši, ne priporočamo," pravijo na NIJZ. Nekateri starši jih namreč otrokom začnejo nanašati, takoj ko izvejo, da so v šoli ali vrtcu uši. 

Uši se je treba znebiti, a ne za ceno zdravja. Velja tudi, da ni sramota dobiti uši, sramota je, če se jih ne odstranjuje. Če so bili ti za sezamovo zrno veliki zajedavci v preteklosti znak pomanjkljive higiene, danes ni več tako. In tudi to ne drži, da jih dobijo samo otroci. Uši gredo na lase in prav nič jim ni mar, koliko je glava stara. Je pa res, da so pri otrocih pogostejše, saj med igro večkrat tiščijo glavice skupaj, na ta način pa se uši najhitreje in najpogosteje prenašajo. Redkejši so prenosi prek glavnikov, krtač, kap, brisač, posteljnine …

Podatka, ali je kakšen otrok zaradi odstranjevanja uši z neprimernimi sredstvi že potreboval zdravniško pomoč, na NIJZ nimajo. So pa tragičen primer, kakršen se je pred dnevi zgodil v Črni gori, pred leti zabeležili na Hrvaškem, so nam povedali na Upravi Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR). Usodna je bila aktivna snov malation, ki jo vsebuje etiol. Spomnimo – prav z etiolom so starši odstranjevali uši nesrečni deklici.

"Etiol je komercialno ime fitofarmacevtskega sredstva, ki vsebuje aktivno snov malation. To je insekticid iz skupine organofosfornih insekticidov. Gre za snovi z veliko neselektivno toksičnostjo za insekte, zato snovi iz te skupine počasi umikajo iz uporabe na nivoju Evropske skupnosti," so pojasnili na UVHVVR. V Sloveniji malation ni dovoljen že več kot 15 let, medtem ko je v nekaterih članicah EU snov sicer odobrena, a z mnogimi omejitvami, predvsem glede uporabe. Predstavlja namreč tako tveganje za človeka, ki z njo rokuje, kot tudi za vodne organizme, ptice, sesalce in čebele, so še dodali.

"Malation je akutno toksičen ob zaužitju in povzroča draženje kože. Znane so zastrupitve s to snovjo pri ljudeh, predvsem v primeru rokovanja s koncentriranim pripravkom. Pred leti se je zgodil celo smrtni primer na Hrvaškem, ko so sredstvo uporabili za zatiranje uši pri ljudeh (snov iz skupine organofosfatov)," so opozorili. Dodali pa so dobro novico: pri nadzoru uporabe fitofarmacevtskih sredstev ter pri monitoringu živil slovenskega porekla pripravkov z navedeno aktivno snovjo niso zasledili.