Tudi v Sloveniji lahko izbruhne epidemija ošpic, odstotek precepljenosti z obveznimi cepivi upada

Začenja se evropski in svetovni teden cepljenja, ki letos poteka pod geslom Cepljenje deluje – za zaščito zdravja v vseh starostnih obdobjih. Namen tega tedna je povečati ozaveščenost o pomenu cepljenja in poudariti pomembnost tega preventivnega ukrepa, ki dokazano rešuje življenja po vsem svetu.

Kot navajajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), je cepljenje rešilo več življenj kot kateri koli drug javnozdravstveni ukrep. Najpomembnejši cilj cepljenja je učinkovita zaščita posameznika pred boleznijo. Posameznik se s cepljenjem zavaruje pred mnogimi, pogosto zelo nevarnimi boleznimi, med katerimi je kar nekaj takšnih, za katere ni zdravila ali pa zdravljenje zaradi odpornosti bakterij na zdravila ni več uspešno.

Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije se na leto s cepljenjem prepreči dva do tri milijone smrti. Na račun cepljenja je denimo otroška paraliza prisotna le še v treh državah na svetu (Afganistan, Nigerija in Pakistan), še leta 1988 je bila prisotna v 125 državah.

Z visokim deležem cepljenih v ciljni skupini (90–95 odstotkov) se vzpostavi kolektivna imunost. S tem so zavarovani tisti, ki zaradi zdravstvenih razlogov ne morejo biti cepljeni, in redki posamezniki, pri katerih cepljenje ni bilo uspešno. Pri tem na NIJZ poudarjajo, da je preventiva pred nalezljivimi boleznimi pomembna v vseh življenjskih obdobjih, pri otrocih in tudi odraslih.

V Sloveniji je precepljenost odraslih prebivalcev proti nekaterim boleznim slabša kot v številnih drugih evropskih državah. Čeprav se Slovenija uvršča med endemske države z najvišjo obolevnostjo za klopnim meningoencefalitisom v Evropi in tudi v svetu, je delež cepljenih v Sloveniji zelo nizek. Prav tako je zelo nizka precepljenost proti sezonski gripi. Z dobrimi 10 odstotki cepljenih v starostni skupini nad 65 let se Slovenija uvršča daleč od zastavljenih ciljev Svetovne zdravstvene organizacije, da naj bi precepljenost starejših proti gripi znašala vsaj 75 odstotkov.

V zadnjih letih upada tudi odstotek precepljenosti otrok z obveznimi cepivi, približno za odstotek vsako leto, na kar so opozorili strokovnjaki na petkovi okrogli mizi STA. Najnižja precepljenost z obveznimi cepivi je v Ljubljani. Leta 2015 je bila precepljenost s cepivom proti ošpicam, mumpsu in rdečkam na ljubljanskem območju manj kot 90-odstotna, s čimer ni več zagotovljena kolektivna imunost. Tako lahko tudi pri nas izbruhne epidemija ošpic, s kakršno se trenutno spopadajo v sosednji Italiji.

Največji izbruh v Romuniji, pri nas letos šest primerov

Kot so pojasnili na NIJZ, v zadnjem letu poteka največji izbruh v Romuniji, kjer se ošpice še vedno pojavljajo, kljub številnim ukrepom za zajezitev izbruha, med katerim so tudi okrepljene aktivnosti cepljenja. Od septembra 2016 do začetka aprila letos je bilo v Romuniji prijavljenih skoraj 4.000 primerov ošpic. V Italiji je bilo letos prijavljenih okrog 700 primerov, v Nemčiji več kot 200, v Belgiji več kot 100. Številni primeri so bili prijavljeni tudi v Franciji, Španiji, Madžarski in Avstriji, še navajajo na NIJZ.

Pri nas je bilo letos prijavljenih šest primerov ošpic, navajajo na NIJZ. Prvi primer je bil predvidoma vnesen iz Avstrije, preostali so zboleli po stiku s prvim bolnikom. Vsi so bili odrasli.

Verjetnost, da bi prišlo do občutnega povečanja oz. epidemičnega širjenja ošpic, je v Sloveniji relativno majhna, pojasnjujejo na NIJZ, kjer ocenjujejo, da je glede na relativno dobro precepljenost proti ošpicam v Sloveniji tveganje za prenos bolezni v splošni populaciji relativno nizko, se pa lahko hitri poveča, če bi se precepljenost proti ošpicam zmanjšala.

Stroka zagovarja cepljenje - dokazano preprečuje nekatere nalezljive bolezni

Zdravnica Marta Grgič Vitek z NIJZ je poudarila, da cepljenje dokazano preprečuje nekatere nalezljive bolezni in povedala, da na NIJZ priporočajo pravočasno cepljenje tako za otroke, odrasle in tudi za starejše. Grgič Vitkova je dejala, da vsem, ki bodo ob bližajočih praznikih potovali v kraje, kjer se srečujejo z izbruhom ošpic, na NIJZ svetujejo cepljenje proti tej nalezljivi bolezni.

Tudi Evropska komisija in Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) sta ob evropskem tednu imunizacije opozorili na pomembnosti cepljenja za imunizacijo in preprečevanje bolezni v Evropski uniji in širši evropski regiji SZO. V skupni izjavi so zapisali, da je imunizacija v zadnjih 60 letih rešila več otroških življenj kot kateri koli drugi medicinski ukrep.

Ocenjuje se, da so ošpice vsako leto povzročile 2,6 milijona smrtnih primerov, preden je bilo leta 1980 uvedeno splošno cepljenje. Zahvaljujoč cepivu proti ošpicam Mauricea Hillemana je to zelo nalezljivo bolezen danes mogoče preprečiti, so sporočili iz predstavništva Evropske komisije v Sloveniji.

Evropski teden imunizacije vsako leto opozarja na izjemen napredek, ki ga je omogočilo cepljenje. Prav tako je priložnost za oceno prihodnjih nalog, ki bi prispevale k izboljševanju javnega zdravja, kot so zmanjšanje ovir za zdravstvene sisteme in krepitev javnega zaupanja v imunizacijo. Države članice EU so s sprejetjem evropskega akcijskega načrta za cepljenje, okvira politike za evropsko zdravje 2020 ter ciljev trajnostnega razvoja izkazale zavezanost temu izzivu.