Umetna koma je z zdravili povzročeno stanje med spanjem in anestezijo. Njena naloga je, da zmanjša presnovo bolnika in ga s tem ščiti pred nadaljnjimi poškodbami.
"Če po nesreči, kot jo je utrpel Schumacher, prihaja do krvavitev ali otekanja možganov, morajo zdravniki storiti vse za to, da se zmanjša pritisk v glavi," je za nemški Focus pojasnil anesteziolog Manfred Blobner.
Operacija, s katero odstranijo del lobanje, zagotovi prostor, umetna koma pa telo ohranja na najnižjih obratih, s čimer se lažje zdravi. V tem stanju potrebujejo možgani manj kisika in glukoze. V primerjavi s pravo komo pa gre tukaj za enostavno povratno stanje - bolnika je mogoče v vsakem trenutku ponovno zbuditi.
"Prava" koma ima sicer zaščitno nalogo - telo to stanje sproži, ko so zaradi bolezni ali poškodb bolečine ali strah pred smrtjo tako veliki, da jih človek ne bi prenesel, razlaga strokovnjak. Prebujanje iz takšnega stanja običajno traja dolgo - tedne, celo mesece ali pa nastopi možganska smrt.
Schumacherjeva koma je posledica odločitve zdravnikov, ki tako telesu omogočajo boljše spopadanje s poškodbo. Vseskozi nadzorujejo njegove krvne vrednosti in jih po potrebi korigirajo z inzulinom, elektroliti ali kalijem. "Zdravniki sicer takšno stanje ohranjajo le, dokler je nujno potrebno," pravi Blobner. To sicer pomeni čas od nekaj dni do več tednov.
"Če so bo pritisk v možganih normaliziral, ga bodo zbudili," pravi Blobner.
Stranski učinki umetne kome sicer običajno niso hudi - lahko pride do oslabitve imunskega sistema ali motenj v krvnem obtoku, zaradi česar pa to sicer ni stanje, ki bi si ga zdravniki želeli ohranjati dolgo.
Poleg upočasnjevanja Schumacherjevega metabolizma, so zdravniki tudi znižali njegovo telesno temperaturo. Ne le z zunanjim vplivanjem, kot sta hladna podlaga ali hladni znak, zdravniki lahko človeško telo hladijo tudi od znotraj, s pomočjo hladilnega katetra, hladnih infuzijskih tekočin ali z zunanjim krvnim obtokom med katerim se venska kri izven telesa ohlaja na 34 stopinj Celzija in nato ponovno vstopa v krvni obtok.
Tako imenovano terapevtsko hipotermijo anestezisti izvajajo predvsem ob srčnih operacijah, da v času srčnega zastoja ščitijo možgane. Isto funkcijo - zaščito možganov in telesa - ima postopek tudi v Schumacherjevem primeru, kjer umetna koma preprečuje, da bi se telo branilo pred umetnim ohlajanjem. V normalnem stanju bi se skušalo ogreti.
Velika skrb sicer obstaja, da se Schumacher iz kome, čeprav umetno povzročene, ne bi več prebudil. Po tako hudih poškodbah lahko namreč njegovo telo ostane v naravni komi, možnosti okrevanja pa se zelo zmanjšajo, če bolnik iz umetne, zdrsne v pravo komo.
Tudi v primeru, da se bo sedemkratni svetovni prvak v formuli ena v kratkem prebudil, pa obstaja velika možnost, da bo nato še dlje v stanju med budnostjo in spanjem. Njegov spomin ima lahko luknje, odvisno od razsežnosti poškodb pa se bo morda moral ponovno naučiti več osnovnih stvari - od hoje, do tega, kako jesti in piti.
Koliko se trenutno zaveda sveta okoli sebe pa si ne upa oceniti nihče. Možganska aktivnost človeka je med umetno komo sicer omejena, ni pa povsem izključena.
Tudi napovedi o njegovi prihodnosti se strokovnjaki izogibajo. "Je pa v vsakem primeru dobro, da je nosil čelado," pravi Blobner. Tudi to, da je takoj po nesreči še govoril, in da ni prizadeta hrbtenica, je po njegovem dober znak. "Iz tega lahko domnevamo, da so bile primarne poškodbe majhne," pravi. A vendar - dlje kot možgani ostanejo brez kisika, več informacij in funkcij je nepovratno izgubljenih. Ali se je to zgodilo tudi v primeru Michaela Schumacherja pa v tem trenutku z gotovostjo ne more trditi nihče.
