"Tako kot heroin ali kokain, nikotin spremeni delovanje možganov tako, da želijo vedno več in več nikotina," pravi Helena Koprivnikar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Kot je pojasnila, je kadilec fizično in psihično zasvojen. Poleg nikotina pa cigarete vsebujejo še druge snovi, ki povečajo zasvojenost.
Kadilce je zato moč primerjati z drugimi odvisniki in tudi ukrepi za prenehanje, so lahko podobni.
Najbolj uspešni pri odvajanju od kajenja so tisti, ki pomoč poiščejo sami in si želijo prenehati kaditi. Nikogar sicer ni mogoče prisiliti, da bo prenehal kaditi. Podobno je z drugimi odvisniki.
Kadilci, ki bi želeli prekiniti s svojo odvisnostjo, imajo v Sloveniji na voljo različne oblike pomoči v javnem zdravstvenem sistemu. Med drugim se lahko vključijo v delavnice, ki jih organizirajo zdravstveno vzgojni centri v zdravstvenih domovih.
V Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor individualne in skupinske delavnice za odvajanje od kajenja vodi koordinatorica promocije zdravja Nataša Vidnar. Ta je poudarila, da "ni težko nehati kaditi, težko je ostati nekadilec". A kot pravi, najbolj trmastim uspe, četudi morda ne v prvem poskusu. Treba si je torej želeti prenehati.
Mnoge kadilce na delavnice v zdravstveni dom napotijo zdravniki brez resnega pogovora, in taki običajno na delavnico sploh ne pridejo ali pa hitro obupajo, je pojasnila Vidnarjeva. "Ljudje to jemljejo kot neko prisilo. Že to, da kadijo, jim predstavlja problem, potem jim pa še zdravnik in svojci govorijo, da morajo nehati, kar zanje predstavlja negativno motivacijo," je opisala.
V mariborskem zdravstvenem domu nudijo tako individualne programe odvajanja od kajenja kot skupinske delavnice. Vidnarjeva kot bolj uspešne ocenjuje skupinske delavnice, skupina je namreč vsakemu posamezniku sredi takega izziva v podporo. "Pogovarjamo se, delujemo supervizijsko ... Vsakdo se lahko zgleduje po tistih, ki jim uspeva in po njihovem zgledu prilagaja svoje ravnanje v smeri prenehanja kajenja," je opisala.
V okviru delavnice se srečujejo enkrat tedensko. Udeleženci s kajenjem prekinejo šele na tretjem srečanju, a za vsakega kadilca je uspeh že, če zmanjša količino pokajenih cigaret, dodaja Vidnarjeva.
Na delavnice prihajajo različni ljudje, tako po starosti, spolu, izobrazbi kot po kadilskem stažu, je pojasnila Vidnarjeva. Bolj uspešni pri prenehanju s kajenjem so statistično sicer moški, ki tudi pogosteje zdržijo pritiske, da bi spet začeli kaditi.
Zadnjega pol leta se je povečalo zanimanje mladih za delavnice odvajanja od kajenja, kar Vidnarjeva povezuje s kampanjo okoli novega protitobačnega zakona. Poklicalo jih je največ fantov, srednješolcev in študentov.
V povprečju se na delavnice prijavljajo taki, ki kadijo že dolgo in ki so v preteklosti že preizkusili katero od samoplačniških metod za odvajanje od kajenja, kot so hipnoza ali akupunktura in druge, včasih tudi nestrokovne metode, ki se ponujajo. Ponavadi so razočarani nad neuspehom. Pogosto so prizadeti tudi v svojem osebnem življenju, zaradi težav v službi, ločitve ali na primer bolezni, to razočaranje ali jezo pa kanalizirajo v kajenje, je opisala Vidnarjeva.
Ljudem, ki so se lotili kajenja, tako svetujejo tudi katero od tehnik obvladovanja stresa, izpostavila je gibanje v naravi, na primer tek ali nordijsko hojo. "Tako doma kot v službi pa mora človek spremeniti svojo rutino, ki je prej vključevala cigarete," je dejala.
Miti o kajenju in odgovori znanosti
Kajenja se držijo številni miti, od domnevno pomirjujočih učinkov kajenja do pomoči pri hujšanju, pa do prepričanja, da če bo nekdo "le poskusil", mu to ne bo škodilo. Po navedbah strokovnjakov z NIJZ ti miti ne držijo.
Mit: Kajenje pomirja
Kot pojasnjujejo na NIJZ, je tisti občutek sprostitve med kajenjem le potešitev znakov pomanjkanja nikotina. Kadilci namreč za "normalno počutje" potrebujejo stalno dozo nikotina. Ob tem na NIJZ opozarjajo, da se pri mladostnikih stopnja stresa pravzaprav še povečuje, čim pogosteje posegajo po cigaretah.
Mit: S kajenjem ali brez, umrli bomo tako vsi
To je sicer res, a pomembna je tudi kakovost življenja, opominjajo na NIJZ. Vsak drugi kadilec umre zaradi bolezni, ki jih povzroča kajenje. V povprečju kadilci izgubijo 14 let življenja, leta pred smrtjo pa so zaradi s kajenjem povezanih bolezni veliko manj kakovostna, izpostavljajo na NIJZ. Zaradi bolezni, ki jih povzroča kajenje, pri nas vsak dan umre 10 prebivalcev, letno pa več kot zaradi vseh nezgod, samomorov, alkohola, prepovedanih drog in aidsa skupaj, je opozorila Helena Koprivnikar z NIJZ.
Mit: Saj bom le poskusil, to ne škodi
Nikotin je ena najbolj zasvojljivih snovi, podobno kot heroin ali kokain. Zasvojenost z nikotinom se lahko razvije že po nekaj pokajenih cigaretah, navajajo na NIJZ. Kajenje ima učinke, ki se pojavijo že kmalu po začetku kajenja in pomembno vplivajo ne le na zdravje, ampak tudi na videz posameznika. Koprivnikarjeva je ob tem izpostavila, da so cigarete z manj nikotina, katrana in ogljikovega monoksida ravno tako zasvojljive in niso nič manj škodljive od ostalih cigaret.
Mit: Kaditi lahko neham kadar koli se bom za to odločil, saj nisem zasvojen
Zasvojenost z nikotinom se razvije, še preden posameznik sploh postane reden kadilec, in ko se zasvojenost razvije, je zelo težko prenehati kaditi. Dlje časa ko posameznik kadi, težje bo nehal, svarijo na NIJZ. Kajenje ima škodljive učinke, ki se pojavijo že kmalu po začetku kajenja: povečani občutki stresa, zmanjšana telesna zmogljivost, kašelj, povečano izločanje sluzi ter pogostejše okužbe dihal. Tem na NIJZ prištevajo tudi zgodnje gube na koži, rumeno-sivo obarvanost kože ter obarvanost zob in bolezni dlesni.
Mit: Če bom prenehal kaditi, se bom zredil
Kadilec, ki preneha s kajenjem, običajno res pridobi par kilogramov. A temu se je mogoče izogniti z več telesne dejavnosti, poudarjajo na NIJZ. Posameznik mora dnevno porabiti le 200 kalorij več ob istem dnevnem vnosu hrane kot prej. 200 kalorij pa odrasel posameznik običajno porabi ob 45 minutah živahne hoje ali pol ure plavanja, dodajajo na NIJZ. Ob tem posameznike, ki so se odločili nehati kaditi, svarijo pred tem, da bi željo po kajenju tešili s hrano.
KOMENTARJI (84)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.