'Življenje se ne konča s to diagnozo, le klub zamenjaš kot pri nogometu'

''Bilo je leta 2010, imel sem 38 let. Svet je bil moj. Ampak neko jutro sem se zbudil in glej ... mravljinčila mi je noga, kot bi po njej hodilo tisoč mravelj. Ko sem stopil, sem bil kot stari pirat z leseno nogo. Tudi roka me ni ubogala. Ali me je kap? Bom umrl? Vse to sem se spraševal, ko sem se odpravil k osebni zdravnici. Nato sem preživel več kot mesec na Nevrološkem oddelku v Mariboru, kjer so mi postavili diagnozo multipla skleroza. Ja, bil sem izžreban! S čim sem si to zaslužil? Zakaj jaz?'' se je tedaj vseskozi spraševal Davorin Živkovič - Kinča, ki ga je multipla skleroza kruto priklenila na invalidski voziček.

31. maja sicer obeležujemo svetovni dan multiple skleroze, avtoimune bolezni, ki prizadene osrednje živčevje. V Sloveniji je, po podatkih društva Humanitarček, trenutno približno 3000 bolnikov s to boleznijo, na svetu pa se z multiplo sklerozo spopada 2,5 milijona obolelih, medtem ko jih le v ZDA vsak teden diagnosticirajo 200. Največkrat prizadene mlade med 25. in 40. letom, pri čemer ženske zbolijo dvakrat pogosteje kot moški.

Zdravila za multiplo sklerozo (še) ni

Multipla skleroza je tudi ena najpogostejših nevroloških bolezni na svetu, v številnih državah pa pomeni glavni netravmatski vzrok za invalidnost pri mladih odraslih.

Čeprav za zdaj še ni zdravila, ki bi bolnike povsem ozdravilo, pa je s sodobnimi zdravili ob pravočasnem odkritju in zdravljenju bolezni mogoče znatno omiliti njene posledice in izboljšati kakovost življenja obolelih.

''Multipla skleroza je bolezen s širokim razponom različnih simptomov in znakov, z različnim potekom in različnim odzivom na zdravljenje,'' pojasnjujejo iz društva Humanitarček in nadaljujejo, da ''ta raznolikost ni bila toliko pomembna pri izbiri zdravila pred 20 leti, ko nismo imeli na razpolago še toliko zdravil, z različnimi mehanizmi delovanja, različno učinkovitostjo, različnimi neželenimi učinki in ne nazadnje tudi ceno.''

Bolniki so bili takrat manj ozaveščeni o bolezni in so navadno izbiro zdravila prepustili zdravniku, danes pa pri izbiri zdravila vedno bolj sodelujejo, saj le tako lahko dosežejo dobro adherenco in s tem boljšo učinkovitost zdravljenja. Najzanesljivejši način same postavitve diagnoze pa predstavljajo magnetnoresonančno slikanje (MR) in paraklinične preiskave.

''Ko si zdrav, ne vidiš, kaj imaš, ampak šele sedaj opazim, kaj vse obstaja lepega na tem svetu in da imam celo čas to opaziti. Morda pa se mi je multipla morala zgoditi, da sem se ustavil. Da sem začel ceniti življenje. Skratka, vedno si rečem 'ni predaje'. Hvala družini, prijateljem, ki mi stojijo ob strani, saj to najbolj potrebujemo, ne pomilovanja in jamranja! Življenje se ne konča s to diagnozo ... le 'klub' zamenjaš kot pri nogometu,'' pravi pozitiven in vedno optimističen Davorin. Priznava, da je včasih zelo težko, saj se vedno znova spopada z utrujenostjo in težavami s hojo, a se ne preda.