Do leta 2030 bo sladkorna bolezen sedmi vzrok smrti

14. novembra obeležujemo svetovni dan sladkorne bolezni. Število ljudi s to boleznijo po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) pri nas in po svetu strmo narašča. Do leta 2030 naj bi bila sladkorna bolezen sedmi glavni vzrok smrti na svetu.

Gre za kronično presnovno bolezen, pri kateri krvni sladkor (glukoza) ni sposoben prehajati iz krvi v celice. To prehajanje omogoči inzulin. Poznamo dva tipa sladkorne bolezni. Sladkorna bolezen tipa 1 se najpogosteje pojavi pri otrocih in mladostnikih, razvije pa se, če beta celice v trebušni slinavki ne morejo proizvajati inzulina. Sladkorna bolezen tipa 2 prizadene predvsem srednjo in starejšo generacijo. Zanjo so značilne trajno povečane vrednosti krvnega sladkorja.

Kot navajajo na NIJZ, strmo narašča prav število prebivalcev s sladkorno boleznijo tipa 2. Ta je večinoma povezana s staranjem prebivalstva in neugodnimi spremembami v življenjskem slogu. Število bolnikov, ki prejemajo zdravila za zniževanje krvnega sladkorja, se vsako leto poveča približno za tri odstotke. Lani jih je bilo v Sloveniji več kot 106.000.

Številne aktivnosti ob dnevu sladkorne bolezni

V središču pozornosti bodo letos oči oziroma preventivne aktivnosti diabetične retinopatije, ki je eden od možnih zapletov sladkorne bolezni in lahko vodi v slepoto. Sladkorna bolezen v razvitem svetu je poleg slepote vodilni vzrok tudi za odpoved delovanja ledvic, amputacije spodnjih okončin ter bolezni srca in ožilja, poročajo na NIJZ.

Ob današnjem svetovnem dnevu sladkorne bolezni bodo na pobudo Zveze društev diabetikov Slovenije, ki sicer pripravlja tudi več drugih aktivnosti, določene objekte obarvali modro. Moder krog je namreč znak podpore ljudem s sladkorno boleznijo. "Na ta vizualni simbolni način želimo najširšo javnost spomniti na svetovni dan diabetesa in na simpatični način spomniti vse nas, da je sladkorna bolezen žal ena najhujših kroničnih bolezni," je dejal podpredsednik zveze društev diabetikov Marjan Šiftar.

Svetovni dan sladkorne bolezni bodo obeležili tudi v državnem zboru (DZ). S projektom Misli na srce Društva študentov medicine Slovenije bo potekalo tradicionalno informativno merjenje krvnega sladkorja, ob tem pa bodo poslanci in zaposleni v DZ ter predstavniki vlade lahko opravili tudi meritve holesterola, pritiska in saturacije krvi s kisikom ter preventivni EKG.

Osrednji dogodek ob svetovnem dnevu je bila sobotna prireditev v Domžalah, s katero so v Zvezi društev diabetikov Slovenije obeležili tudi svojo 60-letnico delovanja. Častno pokroviteljstvo nad dogodkom je prevzel predsednik republike Borut Pahor. Na njej so slovesno obeležili tudi začetek projekta laičnih svetovalcev, ki je zaživel konec oktobra ter je bil v zadnjih letih ena izmed prioritet dela diabetologov in drugih strokovnjakov v okviru Nacionalnega programa za obvladovanje sladkorne bolezni v obdobju 2010-2020.

Svetovni dan sladkorne bolezni praznujemo 14. novembra, ker se je na ta dan rodil kanadski znanstvenik Frederick Banting, ki je skupaj z asistentom Charlesom Bestom v laboratoriju izoliral beljakovino, kasneje poimenovano inzulin. Za ta dosežek je leta 1923 prejel Nobelovo nagrado za medicino.