Najnovejša raziskava pod vodstvom Nobelovega nagrajenca Susumuja Tonegawe ugotavlja, da spomini pri bolnikih z Alzheimerjevo boleznijo morda niso izgubljeni za vedno. Bolniki z demenco pozabijo obraze ali kam so založili nek predmet, ker njihovi možgani te spomine "založijo", a ti še vedno nekje obstajajo.
Raziskovalci so izvajali poskuse na miših, ki so jim z modro svetlobo stimulirali specifične dele možganov. Živali naj bi se po zaslugi teh dražljajev spomnile misli, ki jim sicer niso bile več na razpolago.
Pri tem so uporabili miši, ki so jih genetsko modificirali, tako da so razvile simptome, podobne tistim pri več kot 47 milijonih ljudi po vsem svetu, ki trpijo zaradi Alzheimerjeve bolezni.
Ko so znanstveniki nato secirali možgane testnih miši, so ugotovili, da so svetlobni dražljaji povzročili več živčnih povezav v delih možganov – prav tistih povezav, ki se zaradi Alzheimerjeve bolezni izgubijo.
S tem so se dokopali do nekaterih prvih dokazov, da Alzheimerjeva bolezen ne uničuje specifičnih spominov, ampak jih samo naredi nedostopne. Spomini naj bi torej, vsaj v prvih fazah Alzheimerja, ostali v možganih, težava je le v tem, kako jih znova priklicati. To pa posledično pomeni, da morda obstaja zdravilo, je pojasnil Tonegawa. A znanstveniki se bojijo, da bi ta tehnika s stimulacijo možganov delovala le v začetni fazi bolezni, prav tako pa možgani miši in človeški možgani ne tvorijo živčnih povezav na isti način.
Raziskava tudi zavrača prepričanje, da Alzheimer preprečuje, da bi možgani ustvarjali nove spomine.
KOMENTARJI (2)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.