Da bi pomagali pri reševanju globalne krize spanja, v katero smo zapadli, saj ima vse več ljudi težave z nespečnostjo, je ekipa znanstvenikov Univerze v Michiganu s pomočjo brezplačne aplikacije Entrain analizirala podatke spalnih navad različnih narodov.
Ti so pokazali, da si največ spanca privoščijo Nizozemci - v povprečju osem ur in 12 minut na noč -, najmanj pa Singapurci in Japonci - sedem ur in 24 minut. Britanci v povprečju spijo malo manj kot osem ur, podobno tudi Francozi.
Najmanj spijo moški v srednjih letih
Ekipa, ki je aplikacijo lansirala leta 2014, sprva zato, da bi z njo ljudem pomagala premagovati "jetlag", je uporabnike, starejše od 15 let, pozvala, naj vnašajo podatke o svojih spalnih navadah – kdaj hodijo spat, kdaj vstajajo, koliko se ponoči zbujajo … Pridobili so podatke od več kot 6.000 ljudi iz več kot 100 držav.
Ugotovili so, in to je izjemno zaskrbljujoče, pravi profesor in glavni raziskovalec na omenjeni univerzi Daniel Forger, da moški v srednjih letih spijo izjemno malo, manj od priporočenih sedem oz. osem ur. "To so ljudje, ki so za volani avtobusov, tovornjakov, celo letal in premalo spanca lahko vpliva ne samo nanje, pač pa na izjemno veliko ljudi. Tem ljudem lahko predstavljajo tveganje. Če premalo spimo, naše telo funkcionira kot takrat, ko smo pijani, torej je to velika težava," je še dodal.
Ženske spijo več kot moški
Raziskava, ki so jo objavili v dnevniku Science Advances, je pokazala tudi, da ženske spijo več kot moški, v posteljo gredo prej in se tudi pozneje zbudijo. Ženske v povprečju spijo okoli 30 minut več na noč kot moški, še posebej tiste, stare med 30 in 60 let. Ljudje, ki preživijo več časa na naravni svetlobi, se v posteljo odpravijo prej.
Jason Coulls iz Toronta, na primer, pravi, da v povprečju spi šest ur na noč, si pa želi, da bi lahko spal vsaj sedem ali sedem in pol. "Pokonci me držijo otroci in slabe navade, kot so buljenje v telefon ali brskanje po Facebooku," je povedal. Carol LeFleur, za razliko od njega, pravi, da spi po sedem ur na noč, če se le da. "Poskušam čim več spati, saj sem, če nisem naspana, cel dan pod stresom." Pat Hastings pa pravi, da spi po osem ur na noč, a se sredi noči pogosto zbuja ali pa zvečer težko zaspi. Če ni naspana, to vpliva na stvari, ki jih počne čez dan, zato spanec lovi v prevoznih sredstvih na poti do službe.
Notranja ura nas sili v to, da vstanemo, družba v to, da ponočujemo
Največji vpliv na to, koliko časa ljudje preživijo med rjuhami, ima čas, ob katerem se odpravijo spat. Pozneje, kot gredo spat, manj spijo. To, kdaj vstajajo, pa ima zelo majhen vpliv na to, koliko časa spijo, še pojasnjuje Forger. "Družba nas sili v to, da smo pozno pokonci, naše notranje ure pa nas poskušajo zbuditi čim prej. Pri tem nasprotju se izgubi pomemben čas, ki bi moral biti namenjen spanju." V tem po njegovem mnenju tiči razlog, da ima toliko ljudi težave s spanjem. "Če pogledamo ljudi, ki si privoščijo najmanj spanca, me ne skrbijo toliko njihove budilke, kot to, kaj ljudje počnejo ponoči – večerjajo ob 22h ali delajo do poznih ur?" se sprašuje.
Pri spalnih navadah veliko vlogo igra tudi starost. Vzorci so podobni pri ljudeh, starejših od 50 let, in pri tistih, ki so mlajši od 30.
"Zanimivo je, da nam je ta aplikacija dala podatke, ki sem jih v laboratoriju sam poskušal zbrati več let. Ugotovili smo, da čeprav nas naša notranja ura sili k nečemu, tega ne storimo zaradi različnih družbenih okoliščin. Dolgotrajnih posledic tega pa še več let ne bomo poznali," pa je povedal Akhilesh Reddy iz Univerze v Cambridgeu.
Prekinjen, nereden spanec zaradi večizmenskega dela ali kakršnih koli drugih vzrokov je namreč povezan s številnimi zdravstvenimi težavami, tudi z diabetesom tipa 2.
KOMENTARJI (25)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.