Stroški zdravljenja bolezni, zmanjšanja produktivnosti in prezgodnje umrljivosti zaradi kajenja v EU predstavljajo 4,6 odstotka, v Sloveniji pa pet odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). Na drugi strani država zbere bistveno manj sredstev s prodajo tobačnih izdelkov. Okoli 420 milijonov evrov na leto pride v proračun s trošarinami na tobak in okoli 150 milijonov evrov z davkom na dodano vrednost.
Kljub dokazom o škodljivosti kajenja za zdravje trenutno kadi skoraj milijarda ljudi po celem svetu - vsak četrti moški in vsaka dvajseta ženska. Globalno kajenje povzroča vsako deseto smrt, v Sloveniji na leto 360 smrti, kar pomeni, da zaradi posledic kajenja pri nas vsak dan umre 10 ljudi. Vsak četrti, ki umre zaradi tobaka, pa umre pred 60. letom starosti.
V Sloveniji je bil februarja sprejet nov zakon o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov, ki prinaša številne nove ukrepe s ciljem zmanjšati uporabo in posledice uporabe tobaka ter z njim povezanih izdelkov. Gre za enega restriktivnejših in naprednejših zakonov na področju omejevanja uporabe tobaka, med drugim uvaja enotno embalažo tobačnih izdelkov in licence za prodajo tobaka. Prav tako se bodo poviševala sredstva za preventivne programe na tem področju.
Vse več programov za opuščanje kajenja
A kot je opozorila vodja sektorja za krepitev zdravja ter obvladovanje kroničnih bolezni na ministrstvu za zdravje Vesna Kerstin Petrič, še ni konec prizadevanj. "Ukrepi morajo biti usmerjeni predvsem v mlade, saj ne želimo novih generacij kadilcev. Ne smemo pa pozabiti niti na tiste, ki že kadijo. Želimo si, da bi kajenje opustili, kajti ve se, da če kajenje opustimo, imamo čez 10 ali 15 let veliko možnosti, da ne bomo zboleli zaradi posledic tobaka," je dejala. Tovrstne programe - preventivne in tiste za opuščanje kajenja - bodo na podlagi povečanih sredstev za preventivo začeli izvajati že letos.
Po mnenju Jana Peloze iz zveze Brez izgovora Slovenija pa bi v prihodnje morali predvsem podražiti tobačne izdelke oziroma dvigniti trošarine. "Tobačna industrija potrebuje en cent, da izdela škatlico cigaret, medtem ko trenutno škatlica cigaret stane od 3,5 do štiri evre. Res je, da gre večina za davke in trošarine, ampak država skupno dobi od 500 do 600 milijonov evrov od davkov in trošarin na tobak, vsi stroški zaradi posledic kajenja pa znašajo 1,8 milijarde evrov," je opozoril.
Slednje pomeni, da je država zaradi posledic tobaka na leto za 1,2 milijarde v minusu. "To bi pomenilo, da če bi zmanjševali stroške zaradi posledic kajenja, bi denimo lahko izplačali vse obresti vsem posojilodajalcem v tujini," je ponazoril.
In kljub temu da novi zakon o omejevanju tobačnih izdelkov hvalijo tudi v WHO, so ga poslanci v torek, po le dveh mesecih uveljavitve že spremenili tako, da bo na gledaliških odrih ponovno možno kaditi zeliščne izdelke.
"Kajenje na odru kaže, da je kajenje v družbi še vedno sprejemljivo," je glede tega dejala Petričeva in dodala, da smo še vedno družba, ki kadi in ne družba brez tobaka. "Mislim pa, da je potrebno vse zaščititi pred škodljivimi vplivi kajenja, tudi ljudi v gledališču. Ne more biti razlika med denimo čistilko v restavraciji, ki ne sme vstopiti v kadilnico, dokler se tam kadi, in igralcem na gledališkem odru," je še dejala.
Peloza pa meni, da gre pri dopolnitvi zakona za začetek pritiskov s strani tobačne industrije. "Na žalost smo videli v drugih državah, da je to začetek serije v nizu namer za poslabšanje zakona," je dodal.
Ekonomiska Hana Ross svetuje o (še) višjem obdavčenju tobaka
Priznana ameriška ekonomistka Hana Ross, ki svetuje številnim gospodarstvom o obdavčenju tobaka, se je te dni sestala s predstavniki ministrstva za finance in jim svetovala višje trošarine na tobak. Prepričana je, da v Sloveniji še ostaja prostor za izboljšanje protitobačnih ukrepov, prvi, ki ga je izpostavila, pa je povišanje trošarin na cigarete. Slovenija je namreč med državami z najbolj cenovno dostopnimi cigaretami v Evropi, saj so v primerjavi z drugimi dobrinami pri nas razmeroma poceni.
Na ceno sicer vpliva več dejavnikov. Rossova izpostavlja državo, ki lahko vpliva preko davkov oziroma trošarin, medtem ko končno ceno postavi tobačna industrija. V Sloveniji je le-ta v zadnjih dveh letih povečala dobiček od cigaret za 50 odstotkov. ''V vsaki državi, kjer vidimo, da industrija povišuje dobiček tako hitro in dramatično, je signal, da morajo biti cigarete bolj obdavčene, saj tobačna industrija odvzema od države denar, ki bi moral izvirati iz davka,'' je pojasnila Rossova.
Višje cene cigaret najbolj vplivajo na mlade
Ponavadi ob 10-odstotnem zvišanju cen tobaka njegova poraba upade za okoli štiri odstotke. Polovica upada je na račun prenehanja kajenja, polovica pa zaradi zmanjšanja števila pokajenih cigaret. Največji vpliv imajo višje cene cigaret na mlajše kadilce, saj ti na začetku še niso zasvojeni, prav tako pa nimajo veliko denarja, zato je po mnenju Rossove, višja cena tobačnega izdelka koristna tudi iz vidika, da si ga mladi ne morejo privoščiti. Vsekakor največji vpliv na mlade pa imajo njihovi starši, saj otroci tistih, ki ne kadijo, navadno redkeje pričnejo s kajenjem.
Nasprotno pa preventivni programi v šolah na mlade ne delujejo dobro. Ti namreč pogosto poskusijo ravno tisto, kar jim v šolah odsvetujejo. V ZDA se zato raje poslužujejo načina, da jim pokažejo, kako tobačna industrija z njimi manipulira.
KOMENTARJI (175)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.