Onesnaženost zraka v Sloveniji je v lanskem letu pri večini onesnaževal ostala na ravni iz leta 2011, pri delcih PM10 in PM2,5 pa so bile vrednosti nižje zaradi ugodnejših vremenskih razmer v času kurilne sezone. Ob tem problem predstavljajo zlasti individualna kurišča, saj se je zaradi gospodarske krize povečala uporaba drv, premoga, lesnih odpadkov itd., s čimer se je povečala emisija delcev, izhaja iz publikacije Agencije RS za okolje (Arso) z naslovom Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2012, ki so jo danes predstavili v Kopru.

Kot ugotavlja Nataša Kovač z Arsa, so delci preseženi na celem območju Slovenije, medtem ko je koncentracija ozona presežena predvsem na Primorskem, pri čemer so problematični zlasti poletni meseci.
Največ sicer lahko naredimo z osveščanjem in izboljšavo kurilnih naprav, je prepričana Kovačeva. "Na področju delcev sta največji problem individualna kurišča in pa uporaba lesne biomase, ki je trenutno najcenejša," je ugotavljala.
Delci se sicer lahko prenašajo po zraku na daljše razdalje in lahko pridejo k nam tudi iz sosednjih držav, je opozorila. Glede onesnaženosti na Primorskem je pojasnila, da "obstajajo študije, ki potrjujejo, da prihaja onesnažen zrak iz Padske nižine", vendar je ob tem dodala, da bi bilo treba podatke natančneje proučiti.
Vročinski valovi bodo intenzivnejši in pogostejši
Glede na to, da se je naše podnebje v zadnjih desetletjih opazno ogrelo in da pričakujemo nadaljevanje njegovega ogrevanja, pa lahko v prihodnosti pričakujemo, da bodo vročinski valovi intenzivnejši in pogostejši, hkrati pa bo tudi več težav z visokimi koncentracijami ozona, napoveduje druga predstavnica Arsa Tanja Cegnar.
Onesnaženost zraka z delci povzroča tudi številne bolezni, od bolezni dihal do bolezni srca in ožilja, presnove in živčevja, je pojasnil Peter Otorepec z Inštituta za varovanje zdravja. Po zadnjih podatkih svetovne organizacije za proučevanje rakavih bolezni pa lahko delci povzročijo tudi raka, je dodal.
Po podatkih koprskega zavoda za zdravstveno varstvo je v njihovih zdravstveni regiji delež umrljivosti zaradi bolezni dihal in srčno-žilnih bolezni nižja od enega odstotka vseh primerov smrti. Ta delež je primerljiv z območji s podobno stopnjo onesnaženosti drugje po Evropi, kar pomeni, da s tega vidika podatki niso posebej skrb vzbujajoči, je pojasnila Agnes Šömen Joksić.
KOMENTARJI (42)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.