Raziskava je pokazala: telovadba vsaj štirikrat na teden drastično znižuje tveganje za Alzheimerjevo bolezen

Če telovadimo vsaj štirikrat na teden, bomo s tem drastično zmanjšali tveganje za Alzheimerjevo bolezen, saj gibanje izostri naše možgane, je pokazala najnovejša raziskava znanstvenikov medicinske fakultete Wake Forest School of Medicine v Severni Karolini.

Raziskavo, v kateri je sodelovalo 35 ljudi z blagimi kognitivnimi okvarami (MCI), so predstavili v četrtek na letnem srečanju Radiološkega združenja Severne Amerike (RSNA).

Sodelujoče so razdelili na dve skupini. 16 ljudi (povprečne starosti 63 let) je v obdobju šestih mesecev vsaj štirikrat na teden telovadilo na sobnih kolesih, tekaški stezi in drugih trenažerjih, skupina 19 ljudi (povprečne starosti 67 let) pa je v enakem obdobju delala le raztezne vaje.

Na začetku in na koncu raziskave so sodelujočim slikali možgane in pozneje na fotografijah visoke resolucije primerjali anatomske spremembe. Ugotovili so povečanje volumna pri obeh skupinah v predelu možganov, ki mu pravijo temporal lobe in je namenjen kratkoročnemu spominu, a znatnejše so bile spremembe pri tistih, ki so več telovadili.

"Celo v kratkem obdobju aerobne telovadbe smo zaznali velike izboljšave v aktivnosti možganov," je povedala vodja raziskave dr. Laura Baker. "Vsaka vrsta telovadbe je dobrodošla. Aerobna aktivnost pomaga ustvarjati potencialne koristi za večjo kognitivno delovanje možganov," pa je dodal dr. Jeongchul Kim.

Alzheimerjeva bolezen je bolezen, v kateri odmirajo živčne celice v možganih

Ljudje z MCI so podvrženi tveganju za razvoj Alzheimerjeve bolezni, degenerativne bolezni, za katero trpi več kot pet milijonov Američanov in ki povzroča postopen upad umskih sposobnosti pri človeku. Za njo zboli od pet do deset odstotkov vseh starejših od 65 let in je najpogostejši vzrok demence.

Le 10 odstotkov bolnikov je ob pojavu bolezenskih znakov mlajših od 65 let. Z naraščajočo starostjo se hitro povečuje delež bolnikov z demenco. Med 80 in 90 let starimi je takih z demenco od 20 do 45 odstotkov. Kljub temu visoka starost še ne pomeni, da nam neizogibno grozi bolezen, pojasnjujejo na Slovenskem združenju za pomoč pri demenci Spominčica.

Pri bolnikih z Alzheimerjevo boleznijo v možganih odmirajo živčne celice. Možgani teh bolnikov pogosto tehtajo manj kot 1000 gramov v primerjavi z zdravimi, ki tehtajo 1300 gramov. Vzrok za nastajanje teh sprememb še ni znan. Kaže pa, da kajenje in možganske poškodbe povečajo verjetnost za nastanek Alzheimerjeve bolezni, navajajo v Spominčici.

Za Alzheimerjevo bolezen je značilno, da se začne neopazno z motnjami spomina predvsem za sveže dogodke, napreduje razmeroma počasi, zlasti pri poznem začetku. Možna so krajša ali daljša obdobja, ko se bolezen upočasni. Od začetka težav do smrti bolnika mine v povprečju od osem do devet let.

V začetnem stadiju so bolniki še razmeroma urejeni, prevladujejo težave s pozabljivostjo, zbranostjo in slabšo časovno orientacijo. Tudi če so huje spominsko moteni, zanikajo vsakršne težave, upirajo se vsaki spremembi, interesni krog se jim oži, sposobnost abstraktnega mišljenja in drugih višjih možganskih dejavnosti se manjša, osebnostne poteze se spremenijo, napredovanje bolezni opisujejo v združenju bolnikov.

V tem stadiju se najpogosteje pojavljajo tudi zapleti osnovne bolezni, kot so vznemirjenost, halucinacije, delirantna stanja, značilen ponavljajoč zaposlitveni nemir in epileptični napadi. V zadnjem stadiju so bolniki povsem nebogljeni in v celoti odvisni od pomoči okolice, pri zagotavljanju osnovnih življenjskih funkcij in pri zagotavljanju varnosti.