Anina starša sta hodila v službo v Ljubljano, in ker sta prihajala domov kasneje kot ona iz šole, je bila ta čas pri babici. "Pojedla sem kosilo, napisala domačo nalogo, nato pa sem se igrala na dvorišču," se spominja.
"Tistega dne sem na travniku pred hišo nabirala trobentice. K meni je z nasmeškom na obrazu pristopil Jože in mi rekel, da je tik ob gozdu še več trobentic. Z roko v roki sva se odpravila do gozda, pihala v trobentice in se smejala zvokom, ki sva jih ustvarjala.
Ko sva prišla do roba travnika, se je Jože domislil, da bi lahko šla pogledat v gozd, če so že dozorele jagode. Ker sem jih imela neskončno rada, sem seveda stekla med drevesa, da bi prva našla sladek sadež.
Jože mi je bil všeč, bil je prijazen, pozoren in zelo zabaven. Niti sanjalo se mi ni, kaj me čaka. Kako le, saj še nikoli nisem slišala za te stvari, še posebej pa ne, da obstajajo starejši moški, ki to počnejo majhnim deklicam ..."
KOMENTARJI (51)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.