Društvo Spominčica in varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer sta danes pri varuhu odprli prvo demenci prijazno točko. "Namen teh točk je ozaveščati slovensko javnost o tej bolezni možganskih celic in pomagati osebam z demenco in njihovim svojcem," je na novinarski konferenci pojasnila predsednica društva Spominčica Štefanija L. Zlobec.
Po besedah predsednice društva bodo na demenci prijazno točko lahko prišle po informacije zlasti osebe v zgodnji fazi bolezni, ko so še samostojne in aktivne, njihovi svojci, kot tudi drugi. Točke bodo nudile tudi pomoč osebam z demenco, saj se pogosto zgodi, da se izgubijo in ne najdejo poti domov, ne prepoznajo okolice, v kateri živijo, je dejala predsednica nevladne organizacije, ki vodi projekt.
Kot pravi, je zelo pomembno, da vemo, kako delati s temi bolniki, kako pristopiti, prijazno in potrpežljivo, kajti, če nepravilno pristopiš, se tak človek zelo ustraši in reagira morda včasih tudi agresivno.
"Pri demenci je najpomembnejša zgodnja prepoznava bolezni. Prvi znaki so izguba spomina, težave pri govorjenju, pri časovni orientaciji, čustveno vedenjske spremembe, težave pri vsakodnevnih opravilih. Oseba se zaradi vseh teh težav začne zapirati vase, v izolacijo," pravi Zlobčeva. Takrat je najbolje obiskati zdravnika, saj je ozaveščanje namenjeno tudi zgodnjemu odkrivanju bolezni, torej, ko sam pri sebi pomisliš, da imaš morda omenjene težave, je poudarila.
V nadaljevanju je predsednica Spominčice omenila, da je ozaveščenost o demenci povsod po Evropi približno enaka. V enem glavnih poudarkov Alzheimer Europe, katere članica je tudi Spominčica, priporoča vsem svojim 34 članicam, da je njihova prva oz. pomembna naloga ozaveščenost in s tem oblikovanje demenci prijaznega okolja.
"Kajti demence se je držala stigma, o njej se ni govorilo in zato je prav, da o njej spregovorimo in da ljudje, ki morda imajo težave, gredo čim prej k zdravniku, da preverijo, ali res gre za demenco ali kaj drugega," je opozorila. Omenila je, da Spominčica v prihodnje načrtuje vzpostavitev mreže demenci prijaznih točk po vsej Sloveniji.
Zlobčeva je še omenila, da področje demence v Sloveniji ureja lani sprejeta strategija obvladovanja demence do leta 2020, katere glavni cilji so zgodnja diagnoza bolezni, dostopnost obravnave in zdravljenja ter vzpostavitev usklajene podpore osebam z demenco, njihovim družinam in oskrbovalcem.
Osnova za uresničevanje ciljev strategije je deset prioritetnih področij, prvo med njimi je ozaveščanje in destigmatizacija demence ter vzpostavitev mreže demenci prijaznih točk.
Varuhinja, njen namestnik Ivan Šelih in svetovalec Jure Markič so poudarili, da varuh pri svojem delu posveča veliko pozornosti obravnavi številnih vprašanj, povezanih z demenco. V okviru državnega preventivnega mehanizma varuh redno obiskuje kraje odvzema prostosti, tudi domove in bolnišnice, kjer so nastanjene osebe z demenco.
Lani je varuh obiskal 24 domov za starejše in med drugim ugotovil, da bi si osebe z demenco zaslužile posebno obravnavo. Slovenija namreč še nima posebne ureditve za ljudi z boleznijo demence, a se to predvideva v okviru zakona o duševnem zdravju, so dodali sogovorniki.
Da je zgodnje odkrivanje bolezni najpomembnejše, je potrdil eden od bolnikov z demenco 65-letni Tomaž Gržinič, ki je javno spregovoril o svojih težavah oz. življenju po diagnozi. Po diagnozi se je boljše počutil, saj dokler nimaš diagnoze, imaš strahove in ne veš, zakaj se ti dogajajo čudne stvari v dnevu, je povedal.
KOMENTARJI (1)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.