Premik ure vsekakor vpliva na spremembo človekovega notranjega ritma ali notranje biološke ure. Znanstveniki so v prvih treh dneh po spomladanskem premikanju ur, ko se nočni počitek skrajša za eno uro, zabeležili več infarktov kot v drugih letnih obdobjih. Nasprotno pa so po jesenskem premikanju ure, ko se nočni počitek podaljša za eno uro, zabeležili manj srčnih infarktov kot med letom.
Prav tako so ugotovili, da prestavljanje ure močneje vpliva na mlajše ljudi in otroke. Starejši ljudje niso tako zelo občutljivi, ker je njihov dnevni razpored opravil in del precej bolj fleksibilen.
Prilagajanje na nov ritem traja pri ljudeh različno.
"Pri ljudeh, ki se prilagajajo hitreje, pride nekako v dveh do petih dneh do uskladitve ritma spanja, nekoliko pozneje pa še do usklajenega ritma telesne temperature in izločanja hormonov. Pri tistih, ki imajo več težav s prilagajanjem, pa je lahko ritem spanja oviran več tednov, preden se uskladi, pri izločanju hormonov in telesni temperaturi pa še dlje," je povedal psiholog mag. Boštjan Bajec.
Premik ure in otroci
S premikom časa nekako "dregnemo" v naš bioritem, zato so utrujenost, nerazpoloženje in nezbranost povsem pričakovani. Odrasli razdražljivost uspemo nekako krotiti, otroci pa jo bodo sporočali čisto drugače. Če dojenček ali starejši otrok hodi spat ob določenih urah, bo to zanj, še bolj pa za starše, nekaj dni prava "zabava". Več o tem si preberite na Bibaleze.si.
KOMENTARJI (9)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.