V času visokih poletnih temperatur moramo biti pozorni na številne nevarnosti, ki nam jih lahko prinese vročina. Izogibati se moramo močnega sonca, popiti dovolj tekočine, še posebej pa moramo biti pozorni tudi na pripravo hrane, ki je zaradi visokih temperatur še posebej izpostavljena bakterijam, ki lahko prinesejo številne nevšečnosti.

Ena izmed hujših okužb z bakterijami je okužba s salmonelo, s katero se v Sloveniji vsako leto okuži približno deset tisoč ljudi. Pri ljudeh povzroča prebavne težave, zlasti v teh poletnih mesecih. Okužbe s temi bakterijami pa najbolj pogosto prizadenejo majhne otroke, zato je še kako potrebna previdnost pri pripravi hrane.

Do okužbe običajno pride ob zaužitju živil živalskega izvora (perutnina, govedina, ribe, jajca, mlečni izdelki). Občasno se lahko oseba okuži tudi preko sadja, zelenjave ali peciva, ki se je kontaminiralo ob stiku z živalskimi izdelki. Do okužb pride tudi ob pitju okužene vode in ob stiku z okuženimi domačimi ljubljenčki, kot so želve, kače, kuščarji in drugi plazilci. Inkubacija oziroma čas od stika do izbruha bolezni traja 6 do 72 ur. Število zaužitih bakterij, ki povzročijo bolezen pri odrasli osebi, je od 1 do 10 milijonov, pri otrocih in kroničnih bolnikih pa je to število bistveno nižje in lahko pride tudi do neposrednega prenosa okužbe z osebe na osebo.

Posebna previdnost pri otrocih

Črevesne okužbe, med njimi tudi salmonela, najbolj ogrožajo majhne otroke, ker so le-ti najbolj dovzetni za tovrstne okužbe in ker glede na svojo telesno težo potrebujejo večji vnos tekočine na dan kot odrasli – majhen otrok ob črevesni okužbi prej dehidrira kot odrasla oseba. Poleg majhnih otrok črevesne okužbe bolj ogrožajo še starostnike, predvsem zaradi številnih pridruženih osnovnih bolezni in pa osebe z okrnjeno imunostjo. Največja nevarnost te bolezni je izsušitev, saj oboleli ponavadi izgublja več tekočin, kot jih popije, kar se zgodi, ko ima drisko ali bruha.

Zaradi omenjene okužbe letno na Infekcijski kliniki v Ljubljani obravnavajo nekaj deset otrok. Prvi simptom okužbe je zagotovo driska, bolečine v trebuhu, lahko tudi bruhanje in povišana telesna temperatura, nad 38,5 stopinje Celzija. Tatjana Mrvič, dr. med., specialistka na bolnišničnem oddelku za otroke na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana, je povedala: ''Driska je lahko vodena ali krvava s sluzjo. Težave pri večini otrok postopoma izzvenijo v 7 dneh, pri novorojenčkih, dojenčkih in otrocih, ki imajo kronične bolezni, pa lahko težave vztrajajo več tednov,'' ter dodaja, da pri črevesni okužbi s salmonelo včasih pride tudi do zapletov: "Bakterija, ki pride v kri , lahko povzroči sepso, gnojni meningitis ali pa vnetje kosti, sklepov oziroma pride do nastanka abscesov v notranjih organih. Po okužbi se salmonele izločajo v blatu v povprečju pet tednov. Pri otrocih, mlajših od pet let, je čas izločanja bakterij še daljši; približno 40 odstotkov teh otrok izloča bakterije do 20 tednov po okužbi.''

Kakšno je zdravljenje otrok?

Načeloma se driske, ki jih povzroči salmonela, ne zdravi z antibiotiki, ker le-ti lahko še podaljšajo čas izločanja bakterij v blatu. Zdravljenje z antibiotiki je potrebno, če dokažemo bakterijo v krvi, ali če ima otrok dokazano okužbo s salmonelo zunaj črevesja (npr. v kosti, sklepu) ali če zboli dojenček, ki je mlajši od treh mesecev.

Otroke s salmonelno drisko se zdravi simptomatsko – skrbeti je treba za zadosten vnos tekočine, treba je zniževati povišano telesno temperaturo. Posebne diete niso potrebne; otroci naj uživajo običajno lahko hrano, sladkan čaj oz. redčene sadne sokove. Nujna pa je stroga higiena – natančno umivanje rok in redno čiščenje sanitarij oz. površin, ki se lahko onesnažijo s kontaminiranimi izločki. Zelo pomembno je tudi, da otroci ostanejo doma, dokler imajo prebavne težave. Ponovno se lahko vključijo v kolektiv (vrtec, šola) šele, ko odvajajo povsem normalno blato.