Pozor, toplejši dnevi prinašajo večjo nevarnost za okužbo s klopnimi boleznimi

Slovenija sodi med države, kjer obstaja visoka verjetnost okužbe s povzročitelji bolezni, ki jih prinašajo klopi. Med njimi je zelo nevaren klopni meningoencefalitis, proti kateremu je še vedno najbolj učinkovit ukrep cepljenje. Število prijavljenih primerov te bolezni se zadnja leta zmanjšuje, je poudarila epidemiologinja Nena Guček Kopčaver.

Kot je na srečanju sekcije za preventivno medicino Slovenskega zdravniškega društva spomnila Guček Kopčevarjeva, je klopni menigoencefalitis resno virusno vnetje osrednjega živčevja, ki se prenaša z vbodom okuženega klopa. Prva faza bolezni se prične približno teden dni po vbodu klopa s slabim počutjem, glavobolom in vročino. Pri večini bolnikov se po vmesnem izboljšanju pojavi druga faza bolezni, ki se kaže z visoko telesno temperaturo, močnim glavobolom, bruhanjem, včasih tudi z motnjami zavesti.

Bolezen lahko pusti trajne posledice, med katere sodijo glavoboli, vrtoglavice, depresija, motnje v delovanju avtonomnega živčevja in ohromitve. Bolezen v veliki večini primerov zahteva hospitalizacijo in lahko močno vpliva na kakovost življenja tudi po okrevanju.

Specialistka epidemiologije je izpostavila, da je še vedno najbolj učinkovit ukrep za zaščito pred klopnim meningoencefalitisom cepljenje. Čeprav je v Sloveniji cepljenje obvezno le za tiste, ki so okužbi izpostavljeni pri delu, ga priporočajo vsem osebam od enega leta starosti naprej. Kljub temu je v zadnjih letih delež cepljenih proti tej bolezni v Sloveniji še vedno zelo nizek, in sicer 12-odstoten.

Kot je poudarila, je priporočljivo, da se ljudje cepijo pred pričetkom toplejšega obdobja. Drugi odmerek osnovnega cepljenja sledi prvemu po enem mesecu, tretji odmerek pa čez pet do 12 mesecev. Prvi poživitveni odmerek je potreben čez tri leta, kasneje pa na pet let.

Leta 2015 prijavljenih 62 primerov

Po zadnjih podatkih, ki jih je navedla Guček Kopčarjeva, je bilo v letu 2015 prijavljenih 62 primerov klopnega meningoencefalitisa, kar je najnižje število prijav v zadnjih 30 letih. Upad po njenih besedah ni povezan s povečanim cepljenjem, ampak je morda posledica klime v zadnjih letih, ki je povzročila neugodne pogoje za klope.

Specialistka družinske terapije Marta Grgič Vitek pa je na srečanju spregovorila o pnevmokoknih okužbah, proti katerim se cepi relativno malo število ljudi. Te okužbe se pri odraslih v večini primerov pokažejo v obliki pnevmokokne pljučnice, ki jo povzročajo bakterije prisotne v ustno-žrelnem delu ter lahko vstopijo tudi v pljuča.

Cepljenje proti pnevmokoknim okužbam je smiselno, saj občutno zmanjša tveganje za nastanek tovrstne pljučnice. Po besedah Grgič Vitekove cepljenje najbolj priporočajo starostnikom nad 65 let, srčno-žilnim bolnikom ter bolnikom s stanji, ki ohromijo imunski sistem. Cepljenje je sicer samoplačniško, razen če gre za zdravstveno indikacijo.