Na Babnem Polju izmerili –19 stopinj

Zbudili smo se v mrzlo jutro. Temperature so bile namreč krepko pod ničlo, kar –22 stopinj Celzija so namerili na Kredarici, medtem ko je bilo na Babnem Polju 19 stopinj pod ničlo. Tudi drugje po državi so bile podobne temperature; v Ajdovščini in Novi Gorici je bilo –5, v Ilirski Bistrici in Murski Soboti –6, v Krškem in Litiji –12, v Novem mestu in Slovenj Gradcu pa –11 stopinj Celzija.

Mraz pa nas tudi v prihodnjih dneh še ne bo zapustil. V četrtek bo sončno, v vzhodni Sloveniji občasno pretežno oblačno. V petek bo oblačno, čez dan bo od zahoda začelo snežiti. Sneženje se bo do večera razširilo nad večji del Slovenije, ponoči pa večinoma ponehalo. Zvečer bo ponekod zapihal severovzhodnik, na Primorskem burja.

Več o vremenu ...

Kdo je mrazu bolj izpostavljen?

Kot je pojasnil Mitja Vrdelja z Inštituta za varovanje zdravja (IVZ), so nekatere skupine prebivalstva vremenskim vplivom še posebej izpostavljene. Mraz pogosteje prizadene majhne otroke do četrtega leta starosti in starejše osebe po 65. letu, zato morajo le-ti v mrazu nositi topla, večplastna oblačila, ob zelo hudem mrazu in ob močnem vetru pa je bolje, da se zadržujejo v zaprtih prostorih. Mraz pogosteje prizadene tudi nekatere kronične bolnike, zlasti bolnike s srčno-žilnimi boleznimi in kroničnimi boleznimi dihal, ljudi z duševnimi motnjami, pa tudi osebe, ki opravljajo delo na prostem, ljudi, ki živijo v neustreznih bivalnih razmerah in brezdomce.

Starejši ljudje počasneje proizvajajo toploto zaradi počasnejše presnove in manjše telesne aktivnosti. Dojenčki do enega leta starosti zaradi večje telesne površine v primerjavi s telesno maso toploto hitreje izgubljajo. Ljudje, ki imajo težave s krvnimi žilami in oslabljenim krvnim obtokom, so bolj izpostavljeni nastanku omrzlin. Ljudje s povišanim krvnim tlakom in ishemično srčno boleznijo so zelo ogroženi, zlasti ob telesnem naporu v hudem mrazu, saj se krvni tlak še poviša. V hudem mrazu se tveganje poveča tudi za astmatike, saj lahko nizke temperature in suh mraz sprožijo napad, prav tako se na mrazu zmanjša obrambna funkcija pljuč, kar lahko povzroči izsušitve dihal, zmanjša pa se tudi telesna moč, torej moč rok in nog. Osebe s kroničnimi boleznimi, zlasti osebe s povišanim krvnim pritiskom in ishemično boleznijo srca, ter osebe s kroničnimi boleznimi dihal naj se v hudem mrazu izogibajo telesnim naporom, so še pojasnili na IVZ.

"Nizka temperatura lahko povzroči podhladitev telesa, ko telo v hladnem okolju izgublja toploto hitreje, kot jo proizvaja. Ob podhladitvi se lahko upočasni mišljenje ter nastopijo težave z gibanjem, kar je še posebej nevarno, saj se žrtev pogosto ne zaveda resnosti razmer in zato tudi ne ukrepa pravočasno. Paziti moramo, da dobro zaščitimo oddaljene dele telesa s primernimi čevlji, rokavicami, kapo, naušniki in šalom. V kolikor le-ti niso dobro zavarovani, lahko ob daljši izpostavitvi mrazu pride do omrzlin (poškodb dela telesa zaradi zmrznjenja, ki povzroči bolečino, kasneje izgubo občutka in spremembo barve prizadetega dela). Največkrat ozebejo nos, uhlji, brada ter prsti rok in nog. Dojenčke, ki jih vozimo v vozičkih, zaščitimo z večplastno obleko, zelo priporočljivo je prevažanje v vreči. Nikoli jih dlje časa ne prenašamo v nahrbtnikih, kjer so okončine dlje časa izpostavljene mrazu."

Kadar so temperature izredno nizke, še posebej, če piha tudi veter, na IVZ svetujejo zadrževanje v zaprtih prostorih, topla in nevlažna oblačila, kapo, šal, rokavice in vodoodporno obutev, uživanje tople hrane in tople (brezalkoholne) pijače. Ljudje, ki se gibljejo na prostem, naj bodo pozorni na občutek mrazenja. To je pomemben znak, da telo izgublja toploto.

Zaradi mraza večja poraba električne energije

Zaradi mraza se je ponoči glede na teden dni prej poraba električne energije povečala za pet odstotkov. Odjem je povečan predvsem pri gospodinjstvih, ki porabijo več energije za ogrevanje, so povedali na Elektru Slovenija (Eles). Dodali so, da težav na omrežju zaradi nizkih temperatur ni.

Kot so tudi pojasnili v Elesu, ob 12. uri takšne razlike niso več zaznali. "Če sije sonce, je ozračje bolj osvetljeno, poleg tega sonce daje toploto. Ljudje gredo v takšnem vremenu tudi ven. Posledica tega je, da odjem energije kljub mrazu ne raste," so dejali. Če ne bi sijalo sonce, bi bila poraba električne energije precej večja, so poudarili.

Pazljivo na poledenelih pločnikih

Ceste in pločniki so polni ledu, zato previdnost ne bo odveč. Iz slovenskih bolnišnic že poročajo o številnih padcih, med njimi so najpogostejši zlomi v predelu zapestja, gležnja, ramena in goleni.

Posebej nevaren je t. i. črni led, ki ga ne vidimo s prostim očesom in pokriva površine. Blaž Iskra, travmatolog bolnišnice Novo mesto, pravi, da je najboljši nasvet, da imamo pri hoji stopala navzven, takšna hoja lahko zmanjša možnost padcev in nudi večjo stabilnost. In še, pri hoji po ledu je vedno treba imeti roke zunaj žepov, da se lahko ujamemo oziroma da lahko lovimo ravnotežje.

"Delati moramo kratke korake, s celimi stopali, tako imamo bistveno dalj časa stik s podlago, tako je tudi možnost padcev manjša. Ko pridemo v prostor, si moramo čevlje takoj sezuti, saj na čevljih ostane sneg, ki se stopi, na mokrem pa zlahka pademo tudi doma," pravi Popov zdravnik Blaž Iskra.

Kako pa vemo, da imamo zlom gležnja in ne zvin? Kirurgi naredijo test štirih korakov. Več o tem, v članku na spletni strani Vizita.si.